Čeprav je od vladnega imenovanja novih članov sveta Psihiatrične klinike Ljubljana minilo že mesec dni, svet zavoda v novi sestavi še vedno ni konstituiran. Sejo, ki bi morala biti v torek, je preprečilo pravno mnenje dr. Rada Bohinca, ki ga je naročilo vodstvo klinike in po katerem je bilo imenovanje petih novih članov sveta nezakonito. Ministrstvo za zdravje se s to razlago ne strinja. In kaj zdaj?
Svet zavoda Psihiatrične klinike Ljubljana (UPKL), v katerem je vlada po objavi našega članka s pričevanji o nasilju nad pacienti razrešila pet svetnikov, predstavnikov ustanovitelja, in namesto njih imenovala nove, se še vedno ni sestal.
Vlada je že 8. junija s sklepom razrešila Branko Neffat, Igorja Pigaca, Dražena Levojeviča, Danila Lončariča in Judith Unetič. Na njihova mesta je do izteka mandata, torej do 20. februarja 2026, imenovala pet novih članov: Tomaža Subotiča, Alenko Kolar, Tomaža Krišlja, Anjo Kocijančič in Marjana Mačkoška.
Zamenjava članov je sledila po tem, ko so svetniki v prejšnji sestavi po obravnavi hudih obtožb o domnevnem nasilju na kliniki sporočili, da vodstvo klinike v celoti podpirajo.
Prvič po razrešitvi starih in imenovanju novih svetnikov je generalni direktor klinike prof. dr. Bojan Zalar, ki ga je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pred tem tudi pozval k odstopu, sklical sejo za 21. junija, a je bila ta zaradi nesklepčnosti preklicana.
Seja je bila nato ponovno sklicana za torek, 4. julija, a je bila tudi tokrat preklicana. Tokrat je namreč klinika pridobila pravno mnenje, na podlagi katerega zatrjuje, da je sklep vlade o razrešitvi oziroma odpoklicu članov sveta nezakonit.
Bohinc: Namesto petih bi morali imenovati štiri člane
Pravno mnenje je pripravil prof. dr. Rado Bohinc, ki nam je potrdil, da ga je naročila Psihiatrična klinika Ljubljana.
V njem piše, da je vlada v svet zavoda s sklepom imenovala pet članov, predstavnikov ustanovitelja, namesto štirih, kar bi bilo v skladu s pravilnikom ministra za zdravje o svetih javnih zdravstvenih zavodov in v skladu s sklepom o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda UPKL.
Po omenjenem pravilniku svete javnih zdravstvenih zavodov sestavlja sedem (in ne več devet) članov, od tega štiri predstavniki ustanovitelja, en predstavnik delavcev, en predstavnik zavarovancev in en predstavnik uporabnikov. S tem je usklajen tudi sklep o ustanovitvi omenjenega javnega zavoda.
“Ker je vlada imenovala pet članov sveta kot predstavnike ustanovitelja in ne štirih, kolikor ji po navedenem pravilniku in sklepu o ustanovitvi pripada, je ravnala v nasprotju s predpisi in s tem kršila materialno pravo. Okoliščina, da je v Statutu UPKL še vedno določeno število pet predstavnikov Vlade RS v svetu zavoda, je pravno irelevantna, saj je Sklep o ustanovitvi razveljavil vse določbe Statuta UPKL, ki so z njim v nasprotju,” je zapisal Bohinc.
Po njegovem mnenju je sklep zato nezakonit in izpodbojen v upravnem sporu. Vodstvo Psihiatrične klinike Ljubljana je po informacijah N1 s pravnim mnenjem Rada Bohinca seznanilo tudi vlado.
Ministrstvo z drugačnim tolmačenjem
Na ministrstvu za zdravje so za N1 pojasnili, da so z omenjenim pravnim mnenjem seznanjeni, da pa se z njim ne strinjajo, “saj ne upošteva nekaterih ključnih zakonskih določb”.
Zapisali so, da je bil sklep vlade o imenovanju novih članov sprejet na podlagi veljavne zakonodaje, saj da vlada imenuje člane svetov po novi ureditvi na podlagi Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema (ZNUZSZS) najpozneje v 30 dneh od uveljavitve sprememb in dopolnitev novih statutov. Sveti zdravstvenih zavodov pa bi morali po Zakonu o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) uskladiti statute s sklepi o ustanovitvi v 60 dneh od njihove uveljavitve.
Ker statut psihiatrične klinike še ni usklajen, člani sveta zavoda opravljajo svoje delo v prejšnji številčni sestavi, so zapisali na ministrstvu.
“Zalar bi ob morebitni razrešitvi lahko uveljavljal procesno kršitev”
Pravni strokovnjak s področja upravnega prava, ki zaradi občutljivosti zadeve ni želel biti imenovan, je za N1 ocenil, da bi vlada glede na veljavno zakonodajo morala imenovati svet zavoda v novi, sedemčlanski sestavi, in da imenovanje nadomestnih petih predstavnikov ustanovitelja ni bilo v skladu z ZNUZSZS.
Po omenjenem zakonu namreč, tako sogovornik, lahko le dosedanji, ne pa tudi na novo imenovani člani svetov zavodov opravljajo svojo funkcijo do imenovanja novih svetov zavodov v novi sestavi.
Sogovornik je sicer izrazil dvom v Bohinčevo navedbo, da bi bilo sklep vlade o imenovanju novih članov možno izpodbijati v upravnem sporu, saj da ne gre za upravni akt.
Dodal pa je, da bi v primeru, če bi se devetčlanskemu svetu zavoda z novimi petimi člani uspelo konstituirati in bi Zalarja nato razrešil, bi slednji v delovnem sporu lahko uveljavljal procesno kršitev pri razrešitvi in bil pri tem uspešen.
Kaj vse to pomeni za delovanje aktualnega sveta zavoda, ki še ni bil niti konstituiran, tako ni jasno.
Sogovornik opozarja, da je za takšno stanje kriva zelo slaba zakonska ureditev, ki ne predvideva tovrstne situacije. Po njegovem mnenju je bistveno, da vlada čim prej imenuje nov, sedemčlanski svet zavoda, kot ga predvidevata pravilnik ter sklep o ustanovitvi psihiatrične klinike. Pogoj za to pa je sprejem novega statuta psihiatrične klinike, s katerim slednja že krepko zamuja.
Na ministrstvu vztrajajo, da bo do imenovanja novega sveta zavoda svoje delo opravljal svet v devetčlanski sestavi s petimi predstavniki ustanovitelja. “Sicer pa so statuti javnih zdravstvenih zavodov že v zaključni fazi usklajevanja pri svetih zavodov, vključno s statutom UPKL. Takoj, ko bo statut UPKL v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZNUZSZS usklajen s sklepom o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, bo ministrstvo pripravilo gradivo za sklep vlade o imenovanju novih članov sveta zavoda, ki bo potem deloval v sedemčlanski sestavi, pri čemer vlada imenuje predstavnike ustanovitelja, predstavnika zavarovancev in predstavnika uporabnikov,” so še pojasnili.
Spomnimo na zgodbo N1: potem ko smo dobili informacijo, da naj bi se na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana dogajalo nasilje, smo se v naslednjih tednih o razmerah na kliniki pogovarjali s številnimi sogovorniki. Govorili smo s pacienti, ki so bili hospitalizirani na sprejemnih oddelkih, z njihovimi svojci, z več zaposlenimi in nekdanjimi zaposlenimi, ki so zasedali ali še vedno zasedajo različna delovna mesta na kliniki, s predstavniki uporabnikov in drugimi. V obsežni novinarski preiskavi nam je več sogovornikov potrdilo, da so bili žrtve nasilja ali da so bili nasilju priča. Navedbam pritrjujejo tudi nekateri materialni dokazi, ki smo jih pridobili. Vodstvo klinike navedbe o nasilju ves čas kategorično zavrača. Vse naše vire je ob tem strah maščevanja.
Kot smo že poudarili v preiskovalnem članku:
- je izjemno pomembno, da ljudje, ki imajo težave v duševnem zdravju, pravočasno poiščejo strokovno pomoč;
- namen našega poročanja nikakor ni odvračati od tega, nasprotno: tako kot vedno, vse ljudi s težavami v duševnem zdravju spodbujamo in ozaveščamo, naj poiščejo strokovno pomoč;
- številni, ki se zdravijo na sprejemnih oddelkih psihiatrične klinike, seveda niso doživeli nasilja in imajo z zdravljenjem tam dobro izkušnjo;
- ker pa so ljudje, ki imajo duševne motnje oziroma duševne bolezni, posebej ranljiva skupina, je treba njihove pravice posebej skrbno ščititi. Zato smo se preverjanja indicev o nasilju lotili resno in poglobljeno. Gre za pomembno temo v javnem interesu.
Objavili smo jo ob upoštevanju vseh profesionalnih novinarskih standardov, povsem nesenzacionalistično, z edinim interesom: opozoriti na pričevanja o nasilju in spremeniti razmere na boljše.
Tu lahko preberete celoten preiskovalni članek: Kaj se dogaja na Psihiatrični kliniki Ljubljana. Tu pa vam je na voljo ves N1 dosje o dogajanju na Psihiatrični kliniki Ljubljana.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje