Menu Item
Po našem včerajšnjem razkritju, da so šivilje in drugi zaposleni v pomurskem podjetju Moda Mi&Lan žrtve ne le občasnega, pač pa že desetletje ponavljajočega se kršenja delavskih pravic, danes razkrivamo še, da se odgovornim v tem podjetju obeta kazenska ovadba. Po kar 11 letih inšpekcijskih nadzorov in kupu izrečenih glob jo bo zdaj inšpektorat za delo po informacijah N1 le vložil. Kako je mogoče, da se toliko časa ni zgodilo nič? In kakšna je vloga pomurske sindikalistke, ki za kršitve ve, a do zdaj na inšpektorat ni poslala niti ene prijave? Na vprašanje, ali bi jo morala, odgovarja tudi njena šefica, predsednica ZSSS, Lidija Jerkič.
Kako je mogoče, da inšpektorji za delo že 11 let hodijo v podjetje Moda Mi&Lan na Goričkem, kjer delajo večinoma nekdanje Murine šivilje, pa se do zdaj ni zgodilo še nič? Inšpektorji so tam opravili že 33 nadzorov, do zdaj potrdili kar 42 kršitev delavskih pravic, nekatere pa se še ugotavljajo, in izrekli za več tisoč evrov glob. To pa je do danes tudi vse, čeprav so na inšpektoratu za delo za N1 sami povedali, da Mode Mi&Lan niti ne obravnavajo več kot povprečno podjetje, saj običajno v enem podjetju ne opravijo toliko nadzorov, kot so jih v tem.
Šiviljsko podjetje Moda Mi&Lan, ki ga od leta 2014 vodi nekdanji član Murine uprave Milan Mörec, je največji zaposlovalec v Gornjih Petrovcih in eden večjih zaposlovalcev na Goričkem.
In kot smo na N1 razkrili, kršitve delavskih pravic nekdanjih šivilj Mure, ki tam šivajo obleke, in drugih zaposlenih, niso le občasni ekscesi, pač pa ponavljajoče se ravnanje.
Zakaj se šivilje ne uprejo?
Ko smo pripravljali to serijo člankov o kršitvah delavskih pravic v goričanski Modi Mi&Lan, se je potrdilo tudi to, da bomo naleteli na molk šivilj. Pred našo kamero je popolnoma zakrit sedel le en zaposleni v tem podjetju, nekaj šivilj je z nami govorilo po telefonu, a ob pogoju, da njihovih izjav, kaj šele imen, ne objavimo. Med odzivi na to našo serijo zgodb o položaju goričanskih šivilj se je precej bralcev vprašalo, zakaj se šivilje, ki sem jim pravice kršijo že desetletje, ne uprejo? Zakaj ne dajo odpovedi? Zakaj so tiho in se ne postavijo zase? O tem tukaj.
Zelo slab vtis, ki so ga tudi na tem primeru že pustili inšpektorji za delo, po informacijah N1 na inšpektoratu naposled le popravljajo. V njihovih predalih so odločbe, ki že dokazujejo, da podjetje delavcem vedno znova ne izplačuje sobotnih ur, niti ne omogoči njihovega koriščenja, da onemogoča koriščenja dopusta, da lani niso izplačali regresa, kot bi ga morali …
Prav tako so letos po informacijah N1 prejeli tudi prijavo zaradi poškodbe pri delu. V podjetju se je namreč pri delu poškodovala ena od zaposlenih, a delodajalec tega ni prijavil, pač pa je zaposleno obtožil, da si je za poškodbo kriva sama.
Ker prijave ni bilo, je delavka zaradi koriščenja bolniškega staleža dobila le 70 odstotkov plače in ne 100-odstotno nadomestilo plače, kot to predvideva zakon, inšpektorji pa so izdali prekrškovno odločbo in izreki globo v višini 2.500 evrov pravni ter 600 evrov odgovorni osebi.
Ker se zgodi tudi to, da Milan Mörec šiviljam in drugim zaposlenim plače kdaj izplača z zamudo, prav tako dodatek za malico in prevoz na delo, je inšpektorat v teh dneh po informacijah N1 na finančni upravi preveril še, ali jim plačuje prispevke. Izkazalo se je, da jih, a pogosto zamuja tudi s tem, kar je prekršek, ni pa kaznivo dejanje.
A zaradi vsega naštetega skupaj in ponavljajočih se kršitev delavskih pravic, je zdaj na inšpektoratu po informacijah N1 le dozorela tudi odločitev, da bodo zaradi suma kaznivega dejanja kršitev temeljnih pravic delavk in delavcev v Modi Mi&Lan odgovorne osebe v tem podjetju, med katerimi po vseh dostopnih informacijah lahko pričakujemo tudi Milana Möreca, kazensko ovadili.
Na vprašanje, zakaj se za kazensko ovadbo niso odločili že prej oziroma kdaj se, v. d. glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić odgovarja, da je rubikon prav sum, da je kršenje delavskih pravic sistematično in ne (le) občasno.
Delavcem pa preostanejo tožbe
Inšpektorat za delo opozarja, da je njihova naloga sankcioniranje kršitelja, zaposleni pa morajo sami vložiti tožbo proti delodajalcu oziroma izterjati izplačilo regresa ali nadur.
196. člen kazenskega zakonika, po katerem bodo inšpektorji za delo ovadili odgovorne osebe Modi Mi&Lan, pa določa: “Kdor zavestno ne ravna po predpisih o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in o prenehanju delovnega razmerja, plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, delovnem času, odmoru, počitku, letnem dopustu ali odsotnosti z dela, varstvu žensk, mladine in invalidov, varstvu delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, varstva starejših delavcev, prepovedi nadurnega ali nočnega dela ali plačilu predpisanih prispevkov in tako prikrajša delavca ali iskalca zaposlitve za pravico, ki mu pripada, ali mu jo omeji, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka za posledico nezakonito prenehanje delovnega razmerja, neupravičeno neizplačilo treh zaporednih plač ali izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
S kaznijo iz prejšnjega odstavka se kaznuje, kdor pogojuje sklenitev pogodbe o zaposlitvi s tem, da delavka med zaposlitvijo ne bo zanosila ali rodila otroka ali od delavke med zaposlitvijo zahteva izjavo, da bo v takem primeru dala odpoved delovnega razmerja ali sprejela sporazumno prenehanje delovnega razmerja.”
Dejstvo je, da ima Moda Mi&Lan, kot smo poročali že včeraj, trenutno blokirane račune, zaradi česar šivilje marčevske plače, ki bi jo morale dobiti 18. aprila, na računih še vedno nimajo. Je pa podjetje lani po več letih poslovalo pozitivno. Ustvarili so dobre tri milijone evrov prihodkov in leto končali s 40.727 evri čistega dobička, bilančnega dobička je za 225.286 evrov, pa kljub temu šivilje ne lani ne letos niso dobile vsega, kar jim pripada.
Tudi zato nas je med pripravo te zgodbe več sogovornikov opozorilo, da je kršenje delavskih pravic v Modi Mi&Lan lahko tudi poslovni model, ki pa ga – da ne bo pomote – sistem (dolgo) dopušča. Bolj kot skladno z zakonodajo izplačevati delavce se lahko izplača plačevati globe.
Recimo: če bi Milan Mörec šiviljam izplačal lanski regres v celoti, pa ga ni, dal jim je vsega 90 evrov, bi ga to ob nekaj več kot sto zaposlenih stalo več kot 100.000 evrov (če bi izplačal minimalnega). Globa, ki jo zaradi tega tvega, je neprimerno manjši strošek. Do kakršnegakoli vsaj približno resnega ukrepa pa lahko, kot vidimo tudi na tem primeru, mine celo desetletje.
Inšpektorat mu je enkrat v preteklosti globo zaradi neizplačanega regresa in še zaradi onemogočanja izrabe letnega dopusta namreč že izrekel, znašala je 4.500 evrov za podjetje in 450 evrov za odgovorno osebo. “A ker je delodajalec nato regres izplačal in s sklepom omogočil koriščenje dopusta, je inšpektorat to prekrškovno odločbo odpravil in jo nadomestil z novo prekrškovno odločbo z izrekom globe 1.500 evrov pravni osebi in opomina odgovorni osebi zaradi onemogočanja koriščenja letnega dopusta,” so pojasnili na inšpektoratu.
Šivilje v bedi, lastik in direktor pa v dragem avtomobilu
Lastniku in direktorju Mode Mi&Lan Milanu Mörcu, v treh tednih, kolikor smo pripravljali to zgodbo, z nami ni uspelo govoriti, tudi na naša pisna vprašanja ni odgovoril. Resda je bil v tem času tudi bolniško odstoten, a se je na delo vrnil že pred dobrim tednom.
Je stari maček slovenske tekstilne industrije. Dolga leta je bil tehnični direktor soboške Mure, pred njenim stečajem tudi član uprave. Za tem je bil direktor družbe Mura in partnerji – to je bila zdrava masa nekdanje tovarne –, kratek čas še direktor Aha Mure. Od leta 2014 vodi obrat Mode Mi&Lan v Gornjih Petrovcih, ki ga je istega leta tudi kupil. Že takrat naj bi izpolnjeval pogoje za upokojitev, a se je odločil, da z delom in poslom nadaljuje.
Nekateri naši sogovorniki, ki so tudi iz tekstilne industrije, so nam neuradno pripovedovali, da so njegove poslovne prakse v Pomurju kar dobro znane. In da “ni na najboljšem glasu.” Tudi zato, ker šiviljam krši njihove pravice, njega pa videvajo v avtomobilu, katerega začetna cena se giblje okoli 63.000 evrov.
Še vedno dobiva kredite, le da našim sogovornikom ni najbolj jasno, kako. Moda Mi&Lan je imela namreč 922 tisoč evrov kratkoročnih obveznosti, ki zadnji dve leti rastejo.
A ker naj bi bilo takšnih podjetij, ki raje plačujejo kazni, kot pa da bi delavcem dali, kar jim pripada, v Sloveniji menda več, smo v. d. glavnega inšpektorja za delo Luko Lukića vprašali tudi, ali so torej nujne spremembe sistema? Da to ne bi bilo več mogoče? Odgovoril je zelo diplomatsko, da to vprašanje ni enoznačno, da pa bi se veljalo pogovarjati tudi o tem.
Kakšna pa je vloga sindikalistke, ki ne prijavlja kršitev?
Z razmerami v Modi Mi&Lan se od leta 2018, ko je prevzela naloge v Pomurju, ukvarja tudi sindikalistka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za pomursko regijo Zdenke Bobovec.
Za kršitve ve, jih tudi pozna, a jih, presenetljivo, inšpektoratu za delo ne prijavlja. Kot razlog pa je navedla, da inšpektorji v obliki glob (pre)potreben denar iz podjetja odnašajo, kar da delavcem ne koristi.
“Verjamem, da se dogajajo takšne in drugačne nepravilnosti, ampak jaz na to gledam tako, da gre denar, ki bi šel za globo, lahko za malico in regres ter dve odpravnini ob upokojitvi. Kaj naredim s tem, ko kličem inšpektorat? Inšpektor pride, izda globo, ljudje pa so še vedno brez regresa. Povejte mi, kaj lahko narediš, če denarja ni oziroma če je račun blokiran?”
Sindikalistko smo soočili z dejstvom, da lani blokad na računih ni bilo. “Ne, lani računi niso bili blokirani, je pač rekel, da nima denarja, da bi izplačal.” Znova smo jo vprašali, ali se ji zdi prav, da kršitev ne prijavlja? “Inšpektorat regresa in izplačila za malice ne reši, ne prinese denarja v žep. In kaj narediš, če prijaviš, ljudje pa ne dobijo denarja? Ljudje čakajo denar in ne inšpektorjev. Upam, da me razumete, dušo bi dala za to, da bi se zadeva rešila,” je pojasnila. Po njenih besedah pa so delavci tisti, ki bi morali izraziti željo, naj kršitve inšpektoratu za delo prijavi. “In nimam občutka, da bi mi kdo to rekel,” je dodala.
Na vprašanje, kako komentira to stališče sindikalistke, v. d. glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić odgovarja, da od inšpektorja za delo nikakor ni mogoče pričakovati, da bo razmišljal “poslovno, skozi oči delodajalca. Vsak odgovoren človek se mora zavedati svojih obveznosti in tudi sankcij.”
Ali je običajno in sprejemljivo, da sindikalistka ZSSS kršitev, za katere ve, ne prijavlja, ker meni, da globe odnašajo denar iz podjetja, smo vprašali tudi predsednico ZSSS Lidijo Jerkič. Odgovorila je, da je to odvisno od tega, za kakšne prijave gre, in tudi od tega, kakšno je finančno stanje podjetja.
V primeru neizplačanega regresa denimo, je po njenih besedah prijava smiselna, če ima delodajalec denar za to na računu, le delavcem ga noče dati.
So pa, je dodala, prijave smiselne v primerih, ko so kršene nematerialne pravice, kot je kršenje delovnega časa, pravice do letnega dopusta in varnost pri delu. “Kar se tega tiče, ima inšpekcija možnost, da z ureditveno odločbo delodajalcu naloži, da nekaj popravi ali odpravi ter ga tudi kaznuje, če tega ne stori,” je povedala Lidija Jerkič.
Med slednjimi so tudi primeri kršitev iz podjetja Moda Mi&Lan. Bi jih torej po oceni Lidije Jerkič pomurska sindikalistka ZSSS Zdenka Bobovec morala prijaviti? “Načeloma je prijava v takšnih primerih praksa,” je odgovorila predsednica ZSSS.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
