Menu Item
Neuradno smo pridobili podatke o ključnih projektih koalicije na področju zdravstva in o časovnici za njihovo uresničitev. Začeli bodo z digitalizacijo in s strukturno prenovo zavoda za zdravstveno zavarovanje, na koncu pa bodo na vrsti ureditev koncesionarstva in kadrovskih razmer ter ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Na širokem posvetu vrha koalicije so se dogovorili, da bodo vsi prisotni nemudoma podpisali zavezo za sodelovanje pri pripravi zdravstvene reforme. V njej naj bi navedli projekte, ki se jih bodo lotili, pa tudi časovnico zakonodajnih in izvedbenih ukrepov do leta 2025. Časovnico naj bi v četrtek še dopolnjevali.
Po besedah naših virov je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan na posvetu predstavil devet nujnih projektov oziroma prioritet z datumi, kdaj naj bi projekte pripravili in implementirali. Iz podatkov, ki smo jih dobili neuradno, smo sestavili spodnjo tabelo projektov s časovnico.
Ključni problem vidijo v ZZZS
Najprej naj bi ministrstvo za zdravje v dveh mesecih pripravilo strukturno prenovo zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Zgledovali naj bi se po Estoniji.
Predsednik vlade Robert Golob je povedal, da je ZZZS “velik problem” in da ga je treba v celoti digitalizirati in s tem “sistem spraviti v javnost”. S tam naj bi zagotovili, da po izvedbi reforme ne bo več poti nazaj. “Nikoli več se ne vrnemo v sedanje stanje, kjer profitira samo tisti, ki dela v ozadju in ribari v kalnem,” je dejal.
Hitro naj bi izvedli tudi digitalizacijo, vendar ni jasno, ali ministrstvo že ima pripravljene tudi spremembe, ki jih je omenjal Golob, ali samo tiste, ki se nanašajo na dostop do zdravstvenega kartona. Digitalizacija naj bi dokončno zaživela z začetkom prihodnjega leta, tako kot tudi reforma plačnega sistema, ki jo pripravlja ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, in spremembe na področju družinske in urgentne medicine.
Leta 2025 pa naj bi bile uvedene spremembe na področju koncesij in kadrov, prav tako naj bi bila takrat izpeljana celovita reforma financiranja zdravstvenega sistema, vključno z reorganizacijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, za katero se je v preteklosti zavzemala predvsem Levica, je napovedana v koalicijski pogodbi. Golob pa te ukinitve očitno ne uvršča med osrednje prioritete. Po koalicijskem vrhu jo je primerjal s preganjanjem kurjih tatov in poudarjal, da je mnogo večji problem ZZZS.
ZZZS bo letos lahko razpolagal z do 4,5 milijarde evrov, je povedal Golob, za bolniške odsotnosti bo šlo 700 milijonov evrov, problem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa je po njegovih besedah velik 60 milijonov evrov na leto. S tem je najverjetneje mislil na presežke komercialnih zavarovalnic, ki zbirajo premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Najglasnejši je bil Kordiš
Vrh koalicije na temo zdravstva so sredi decembra predlagali Socialni demokrati. Ti zadovoljstva nad opravljeno razpravo oziroma nad načrtovanim pogostejšim koalicijskim dogovarjanjem niso skrivali. Podpredsednica SD in poslanka Meira Hot je po posvetu posebej pozdravila ustanovitev delovne skupine v parlamentu, saj bodo tam odločali o zakonodaji. Ta delovna skupina je zanjo tudi izkaz zaupanja.
Na posvetu je bil po naših informacijah najglasnejši poslanec Levice Miha Kordiš. Zato se postavlja vprašanje, ali se strinja z navedbami Luke Mesca po vrhu koalicije. Koordinator Levice je namreč dejal, da so se med razpravo lahko drug od drugega veliko naučili. Kot enega ključnih ciljev je izpostavil dogovor, da bodo koalicijski partnerji vključeni v pripravo reforme. “Ekipa okoli premierja Goloba bo vodila pripravo reforme, pri tem pa se bo vsakih 14 dni usklajevala z ekipo v parlamentu,” je povedal. Dodal je še, da bodo pod temi pogoji v koaliciji lahko enotni.
Kot je za N1 dejal Kordiš, se z osnovnim stališčem, ki ga je predstavil Mesec, strinja in torej nima ločenega mnenja. “Danes smo se dogovorili, da bomo stvari delali skupaj in s tem se absolutno strinjam. Zdravstveno reformo moramo uskladiti in rešiti zdravstvo, ki je trenutno najbolj boleča točka naše družbe,” je poudaril Kordiš. Na vprašanje, ali bo torej podpisal zavezo za sodelovanje pri pripravi zdravstvene reforme, pa ni konkretno odgovoril. “To izjavo moramo najprej dobiti in pogledati, zato sedaj težko karkoli rečem,” je dejal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje