Menu Item
Po več kot 100 dnevih, odkar je vlada Roberta Goloba prevzela mandat, premier in ministri prvič odgovarjajo na poslanska vprašanja na drugi redni seji državnega zbora. Na seji, ki bo potekala do 4. oktobra, bo vlada poslancem predstavila tudi predlog rebalansa državnega proračuna za letos, poslanci in poslanke pa se bodo opredelili še do številnih drugih zakonskih predlogov.
Podpredsednica državnega zbora Meira Hot je na začetku 2. redne seje sporočila, da je državni zbor prejel 35 pisnih prijav poslanskih vprašanj za predsednika vlade Roberta Goloba in ministre, vrstni red poslanskih vprašanj pa je določen s poslovnikom državnega zbora. Na prva štiri poslanska vprašanja odgovarja premier Robert Golob.
O odpoklicu veleposlanika Republike Slovenije Toneta Kajzerja
Prvo poslansko vprašanje premierju Golobu je postavil poslanec največje opozicijske stranke SDS Franc Breznik. Zanimalo ga je ozadje odpoklica veleposlanika Slovenije v ZDA Toneta Kajzerja in ali je bil njegov odpoklic dejansko zahtevan, da to pomembno diplomatsko pozicijo dobi nekdanja podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos.
Premier Golob je odgovoril, da so vse trditve, da naj bi bil odpoklic Kajzerja, povezan z nekdanjo podpredsednico njegove stranke “popolne laži in insinuacije, brez kakršne koli osnove”. Golob je poudaril, da po informacijah ministrstva za zunanje zadeve in svetovalcev iz njegovega kabineta, zakon o zunanjih zadevah v primeru odpoklica veleposlanika, ni bil kršen. “Ministrica za zunanje zadeve se je posvetovala s predsednikom republike, preden je podala gradivo na vlado. O tem bosta morala ministrica in predsednik razčistiti, kdo zavaja javnost. Jaz o tem ne morem presojati, ker v posvetovanjih nisem sodeloval,” je pojasnil Golob.
Poudaril je še, da je bil postopek Kajzerjeve razrešitve enak kot dve dosedanji razrešitvi veleposlanikov v zadnjih desetih letih. Zavrgel je tudi trditev, da bi z dopisom, ki da je direktorat za pravne in notranje zadeve poslal na veleposlaništvo v Washingtonu, želeli favorizirati predsedniško kandidatko Natašo Pirc Musar. Pojasnil je, da tega namena nimajo, saj so v Gibanju Svoboda skupaj s SD na predsedniške volitve poslali skupnega kandidata Milana Brgleza, ki bo Pirc Musar predstavljal konkurenco.
“Veleposlanik na tako pomembni funkciji in s tako dolgim stažem, bi moral vedeti, da more na prvo mesto postavljati interes države. In če je v postopku zaznal karkoli, kar se mu je zdelo sporno, bi moral obvestiti svojega predstojnika. Če pa veleposlanik v ZDA misli, da njegov predstojnik ni zunanje ministrstvo, ampak predsednik stranke SDS, potem pa morda ne pozna zakona o zunanjih zadevah,” je na Breznikovo vprašanje odgovoril Golob.
Jožef Horvat: Slovenski zdravstveni sistem ima hude zdravstvene težave
Poslanec opozicijske NSi Jožef Horvat je premierja Goloba opozoril, da ima slovenski zdravstveni sistem številne zdravstvene težave. Poudaril je težave bolnikov pri dostopu do izbire osebnih zdravnikov in opozoril na dolge čakalne vrste na specialistične preglede. “Naloga države je, da skrbi za zdravje ljudi in da imajo državljani možnost, da svobodno izberejo osebnega zdravnika,” je povedal Horvat.
Goloba je povprašal, ali je vladi že uspelo zagotoviti verodostojne podatke o čakalnih vrstah in kako nameravajo zagotoviti dostop bolnikom do specialističnih storitev v 30 dneh. “Kakšna bosta vsebina in dinamika usmerjevanja nujnih sprememb zdravstvene zakonodaje in kateri koraki so bili narejeni v smeri merjenja kakovosti zdravstvenih storitev,” je še zanimalo poslanca Horvata.
Premier Golob mu je odgovoril, da se v skoraj 95 odstotkih strinja s tem, kar je povedal Horvat, in da je zdravstveni sistem potreben temeljite prenove. Po Golobovih besedah je nujno, da se o problemih zdravstvenega sistema čim več pozornosti posveča v vladi in tudi v državnem zboru. “Stvari, ki smo jih obljubili in smo jih že izpeljali, so v interventnem zakonu,” je dejal Golob in poudaril dve ključni zadevi, ki sta vključeni v ta zakon.
Prva je ta, da se je vlada zavezala, da bo sledila načelu, da mora “denar slediti bolniku”, saj želijo vedeti, kdo je tisti, ki opravlja zdravstvene storitve, in kje so te storitve opravljene. Samo tako se bodo lahko posvetili problemu čakalnih vrst. “Za ta namen smo s tem zakonom zagotovili dodatnih 200 milijonov evrov, s katerimi bomo lahko to pokrili,” je še povedal Golob.
Drugi pomembni aspekt pa je zakon o nalezljivih boleznih, meni Golob in dodaja: “Ključno vprašanje je, kako zagotoviti kljub epidemiji covida-19 – ki je še vedno med nami -, da bo zdravstveni sistem enako kvalitetno opravljal zdravstvene storitve v obdobju, ki je pred nami.”
Za skrajšanje čakalnih vrst pa je Golob navedel dva ključna ukrepa: digitalizacijo in informatizacijo sistemov. Po njegovih besedah je v čakalnih vrstah ogromno ljudi in storitev, ki so že bile opravljene ali pa niso potrebne in dodal, da je bilo samo v zadnjem mesecu iz čakalnih seznamov odstranjenih okoli 23.000 tovrstnih vnosov.
“Ko bomo sčistili čakalne sezname, bomo tako ustvarili osnovne pogoje, da bomo lahko začeli dejansko naslavljati tiste bolnike, ki res čakajo. To je prvi korak, ni pa edini. Časovnica interventnega zakona je znana: trajal bo 18 mesecev, do konca prihodnjega leta. S 1. januarjem 2024 pa se bo začela temeljita reforma zdravstvenega sistema,” je Horvatu odgovoril premier Golob.
Dodal je še, da želijo v tem obdobju temeljito preučiti zdravstveni sistem in njegove pomanjkljivosti. Želijo tudi poskrbeti, da bi zdravniki, ki trenutno delajo v javnem sistemu in iste storitve opravljajo tudi kot zasebniki, da se “primarno posvetijo, da vse storitve pod enakimi pogoji opravljajo znotraj matičnih ustanov”.
“Ljudi ne moremo razlikovati samo zaradi tega, ker mogoče niso enaki nam”
Tretje poslansko vprašanje je premierja Goloba soočilo s problematiko posvojitve otrok istospolnih partnerjev in uvajanjem teorije spola in LGBTQ+ ideologije v šolski sistem. Poslanka SDS Alenka Jeraj je Goloba opomnila, da sta bila že dva tovrstna zakona s strani državljanov že zavrnjena na referendumih in da je bila zveza med dvema ženskama in dvema moškima že izenačena z zvezo moškega in ženske. Ta ima tudi enake pravne posledice, z izjemno možnosti skupne posvojitve otrok ali oploditve z biomedicinsko pomočjo. Izrazila je tudi nestrinjanje z možnostjo nadomestnega materinstva, to po primerih iz tujine namreč pomeni, da “je otroke možno tudi kupiti”.
“Ali menite, da je posvojitev otroka človekova pravica in ali boste vztrajali pri sprejemanju zakona, ki ga večina državljanov ne podpira in so ga že dvakrat zavrnili na referendumu,” je Goloba vprašala Jeraj.
Golob je potrdil, da vprašanje, ki ga je nanj naslovila poslanka SDS, v družbi nima enotnega mnenja in da so bili o njem že opravljeni referendumi. “Ravno zaradi tega, ker obstajajo tako različni pogledi, te teme nismo vnašali v koalicijsko pogodbo. Tudi sam sem v predvolilni kampanji poudarjal, da tem, ki nimajo družbenega konsenza, ne bomo silili v ospredje,” je dejal prvak Gibanja Svoboda.
Ob tem pa je povedal, da kljub izraženi ljudski volji obstaja institucija, ki mora v skladu s svojim poslanstvom in ustavo Republike Slovenije, to tudi izvajati. “To je ustavno sodišče. Če kdo misli, da lahko ta vlada vpliva na ustavno sodišče, kako naj odloča, potem se zelo moti. Ne moremo odločati in prav je tako. Ustavno sodišče je tisto, ki mora skrbeti, da se spoštuje ustavni red in da so zagotovljene pravice vsem ljudem enako,” je poudaril premier Golob.
Premier je povedal, da družinski zakonik ni stvar “politične volje”, ampak je stvar uveljavitve sodbe ustavnega sodišča, ki nalaga spoštovanje ustavnega reda. Izrazil je razumevanje, da so sodbe nekaterim strankam bolj všeč, nekaterim manj, nekatere pa bi rade zanikale celotni sodni sistem. “Sam verjamem v pravno državo in jo bom spoštoval. Spoštoval jo bom tudi takrat, ko bo meni v škodo, ampak od tega ne bom nikoli odstopil. Če zanikamo pravni in sodni sistem, kam pa pridemo? Smo potem še civilizacija,” se je vprašal Golob.
Poudaril je, da je ustavni red države nujno potreben, saj živimo v družbi, kjer so pravila znana in o njih ne odločamo na podlagi čustev, temveč na podlagi tehtne presoje strokovnjakov ustavnega reda.
Poslanki Jeraj je tudi citiral lanske besede papeža Frančiška, ki je izjavil: “Bog je oče in vsi smo njegovi otroci. Med otroki ne bo razlikoval, ker so vsi njegovi otroci enaki.” S temi besedami je želel ponazoriti, da imam papeževo sporočilo enako noto kot sodba ustavnega sodišča, da med ljudmi ne moremo razlikovati, samo zaradi tega, ker morda niso enaki nam. “To je osnovno načelo, ki se ga bom držal in na katerem temelji družba,” je še dodal Golob.
O vpeljevanju teorije spola v šolski sistem pa je povedal, da so njegovi otroci o tej temi prvič slišali v četrtek letniku škofijske gimnazije, pri predmetu “Vera in kultura”. Mislim, da vam to pove vse o tem, kako se ta tema zlorablja za stvari, ki jim ni namen,” je svoj odgovor zaključil premier.
Jeraj je ocenila, da se Golob izogiba odgovoru, zato je o tem vprašanju predlagala poglobljeno razpravo. Državni zbor bo o tem predlogu glasoval v sredo.
Jutri bo na Trgu republike v Ljubljani potekal prvi protestni shod proti vladi Roberta Goloba. Nanj so svoje privržence vabili predvsem v stranki SDS, na protestu pa bodo tudi člani civilne iniciative “Za otroke gre” z Alešem Primcem na čelu, ki je še do pred kratkim vodil urad za demografijo. Tega je ustanovila vlada Janeza Janše.
Golob: “Zavarovali bomo delovna mesta in zavarovali bomo ljudi. Na nikogar ne bomo pozabili”
Zadnje poslansko vprašanje premierju Golobu je postavil vodja poslancev Svobode Borut Sajovic. Zanimalo ga je predvsem, kaj je vlada doslej že naredila za slovenska podjetja in gospodinjstva na področju pomoči zaradi draženja energentov in kaj bo vlada v prihodnje še naredila na tem področju.
Robert Golob je odgovoril, da za leto 2023 pripravljajo paket zakonov – nekateri so sprejeti, nekateri še v pripravi – kateri skupni obseg bo znašal skoraj pet milijard evrov. “Toliko denarja bomo skupaj namenili temu, da bo Slovenija šla čez to energetsko zimo brez velikih prask,” je dejal Golob.
Za gospodarstvo bo namenjenih okoli 1,5 milijarde evrov, za gospodinjstva okoli 1,2 milijarde evrov, v pomoč pa bo, tako Golob, vključeno tudi kmetijstvo.
Po Golobovih besedah želijo z ukrepi zagotoviti, da bodo največji dobavitelji, med njimi državna podjetja, prevzela vse uporabnike po reguliranih cenah, tako da “nihče ne bo ostal brez dobavitelja, še manj brez oskrbe”. Cilj drugega paketa je, da bo gospodarstvo lahko delovalo po cenah, ki bodo primerljive tistim v Evropi oziroma bodo nižje. S tretjim paketom pa nameravajo zagotoviti, da bodo regulirane cene, ki veljajo od 1. septembra, veljale celotno prihodnje leto “oziroma, dokler bo potrebno”.
Kombinacija ukrepov bo pripeljala do tega, da bo inflacija v Sloveniji nižja od evropskega povprečja in da bo njeno gospodarstvo delovalo po konkurenčnih cenah. “Zavarovali bomo delovna mesta in zavarovali bomo ljudi. Na nikogar ne bomo pozabili,” je zagotovil Golob.
Premier je še poudaril, da nobena država s svojimi ukrepi ne more rešiti krize, ker je ta evropska, zato je treba istočasno spreminjati delovanje evropskega energetskega trga. Po njegovih besedah je treba uvesti spremembe na več področjih, preden bi lahko prišlo do regulacije cen.
Med temi so prostovoljno zmanjšanje porabe energije ter vzpostavitev popolnoma pretočnega evropskega energetskega sistema, saj da je doslej marsikatera država zadrževala energijo zase. Poleg tega so potrebne spremembe na dnevnem trgu električne energije in zemeljskega plina, na katerem cene niso več povezane s stroški proizvodnje ter spremembe na terminskem trgu, na katerem se zaradi premajhne likvidnosti dogajajo “malverzacije, ki temeljijo na finančnih špekulacijah in nimajo zveze z energetskim trgovanjem”.
Po njegovih besedah se v Bruslju zavedajo, da je treba ukrepati, tako pa pričakuje, da bodo gospodarstvu pomagali s shemo državnih pomoči, “ki bo upoštevala, da trg deluje po novih pravilih”. “Na ta način lahko Evropa finančno preživi in ostane tudi ekonomsko močna,” je dodal Golob.
Nujen je rebalans proračuna, obeta se sprememba družinskega zakonika
Rebalans je tri mesece pred koncem leta potreben, ker je prejšnja vlada po potrditvi proračuna sprejela še vrsto dodatnih obveznosti, zdajšnja pa sprejema ukrepe za blažitev posledic draginje. Odhodki se tako povečujejo za 640 milijonov evrov na 14,58 milijarde evrov, prihodki pa se povečujejo za nekaj več kot milijardo evrov na 12,54 milijarde evrov.
Finančni minister Klemen Boštjančič je na sobotni seji odbora za finance povedal, da rebalans pomeni prilagoditev aktualnim gospodarskim in geopolitičnim razmeram ter dejanskim potrebam. Državna blagajna naj bi leto končala z nekaj več kot dvema milijardama primanjkljaja.
V opoziciji so bili do načrtov vlade pričakovano kritični. Opozarjali so na izračune fiskalnega sveta, da se bo samo v zadnjih štirih mesecih nabralo za 1,7 milijarde evrov primanjkljaja, vladi pa očitali, da zvišuje davke in niža plače ljudem. Nasprotovali so tudi krčenju sredstev za investicije, kar pa je po pojasnilih finančnega ministra posledica dejstva, da zaradi epidemije ni bilo mogoče izvesti določenih projektov in je denar ostal neporabljen.
Poslanke in poslanci pa bodo v petek obravnavali vladni predlog sprememb družinskega zakonika, za kar so predvideli skoraj pet ur in pol. S spremenjeno definicijo zakonske zveze ter ureditvijo zunajzakonske skupnosti za istospolne partnerje bodo partnerji v istospolnih in raznospolnih zvezah izenačeni v vseh pravnih posledicah, ki jih določa družinski zakonik, vključno z možnostjo posvojitve otrok.
Podporo predlaganim spremembam družinskega zakonika so napovedali poslanci koalicijskih Gibanja Svoboda, SD in Levice. Zagovorniki predlaganih rešitev poudarjajo, da gre za odpravo diskriminacije in da se s predlogom implementirata dve odločbi ustavnega sodišča, ki sta zavezujoči. Po drugi strani so k predlaganim spremembam oziroma možnosti, da bi tudi istospolni pari lahko posvojili otroke, bolj ostro pristopili v opozicijskih SDS in NSi. Opozarjajo, da je ljudstvo na več referendumih že dalo vedeti, da si takšnih sprememb ne želi, in da bi morale biti glavno vodilo otrokove koristi.
Poslanke in poslanci pa bodo obravnavali tudi vrsto zakonskih predlogov, ki so jih vložili v opoziciji, med drugim se bodo v prvi obravnavi opredelili do predloga novele zakona o medijih ter v drugi do predloga zakona o elektronskih komunikacijah.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje