V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je pred dnevom samostojnosti in enotnosti potekala osrednja državna proslava. Slavnostni govornik je bil predsednik vlade Robert Golob, ki je v svojem govoru poudaril pomembnost narodne in politične enotnosti. Proslave so se udeležili številni pomembni gostje, med njimi tudi predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar.
Pred dnevom samostojnosti in enotnosti je v Cankarjevem domu potekala osrednja državna proslava, ki je letos nosila naslov ‘mostovi svetov’. Državni praznik je sicer v torek, 26. decembra, ko obeležujemo razglasitev rezultatov plebiscita o samostojnosti Slovenije leta 1991.
Slavnostni govornik je bil premier Robert Golob, ki je na proslavo prišel v družbi spremljevalke Tine Gaber. Proslave se je udeležilo tudi veliko drugih pomembnih gostov, med njimi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar.
“Danes proslavljamo dan referenduma, dan, ko smo skupaj in enotno izglasovali samostojno Slovenijo. Še danes se dobro spomnim, ko smo se v tistih dneh, sicer tudi z malo napetosti in negotovosti, ampak neizmernim pričakovanjem odpravljali na volišča,” je uvodoma dejal premier Golob.
Poudaril je, da je dvoje stvari, ki sta od takrat najbolj ostali v spominu. “To je ponos, ker smo vedeli, da smo sestavni del zgodovine, ki se ob rojstvu države piše samo enkrat. In hkrati neizmerno veselje ob enotnosti, ko smo pričakovali referendum, enotnosti, ko smo se odpravljali na volišča, enotnosti, ko smo pred zasloni čakali na rezultate in enaki enotnosti, ko smo rezultate proslavljali. In če kdaj, smo se takrat zavedli, da je enotnost tista, ki je ključen pogoj, če hočemo doživljati največje, v tem primeru narodove zmage,” je dejal in dodal, da brez enotnosti zmag ne more biti, pa tudi ne zgodb o uspehu. Izrazil je prepričanje, da 33 let po tem vsi delimo enotno mnenje, da je bila osamosvojitev slovenska zgodba o uspehu.
“Ko sami verjamemo vase in smo enotni, takrat v nas verjamejo tudi vsi ostali”
V nadaljevanju govora je izpostavil nekaj navdihujočih zgodb, ki so se spletle v času samostojne Slovenije. Zgodbami, ki nas lahko, kot je dejal, navdihujejo, ne samo za današnje čase, ampak tudi za svetlejšo prihodnost. Ob tem je dejal, da nobena zgodba o uspehu sama po sebi ne zakoliči zgodovine in tudi ni garant za uspeh. “Lahko nam je navdih. Vsako kolektivno zgodbo moramo vsak dan znova dograjevati. In dograjujemo jo vsi s svojimi individualnimi zgodbami o uspehu. Bodisi športnikov, kulturnikov, strokovnjakov in znanstvenikov, gospodarstvenikov, včasih pa nekatere zgodbe o uspehu pridejo tudi na nenavadnih mestih, ki jih niti ne pričakujemo,” je dejal.
Nadaljeval je z zgodbo deklice, ki je 25. junija 1991, šest mesecev po plebiscitu, praznovala svoj deseti rojstni dan.
“Takoj po osamosvojitvi je postala najstnica. V življenje je stopila in odraščala skupaj s Slovenijo. Od rojstnih Zreč, preko Maribora in Amsterdama, je prišla do New Yorka. In ko so države podpisnice rimskega statuta za ustanovitev mednarodnega kazenskega sodišča, z več kot dvotretjinsko večino podelile mandat sodnici Beti Hohler, je bil to ne samo njen uspeh, bil je to uspeh celotne države, uspeh naše zgodbe o osamosvojitvi. Dokazala je, da takrat ko imaš znanje, požrtvovalnost in pogum, so vsa vrata odprta. Dokazala je, da takrat ko uspeš sam s trdim delom, si v ponos in ugled celotni državi,” je izpostavil imenovanje Beti Hohler za sodnico na mednarodnem kazenskem sodišču. Hohler, ki je bila prav tako ena izmed gostij proslave, je požela glasen aplavz celotne dvorane.
Poklon mestu v Varnostnem svetu ZN
V nadaljevanju svojega govora pa je besede namenil še zgodbi o kolektivni zmagi, ki jo je na istem parketu letos doživela Republika Slovenija. “O zmagi zaupanja, o zmagi, ko smo s skoraj tričetrtinsko večino dobili zaupanje držav s celega sveta za naše mesto v Varnostnem svetu. O zmagi, ki nikakor ne bi bila možna, če ne bi bili enotni. In to naj nam bo v navdih, da takrat ko želimo dosegati največje kolektivne zmage, moramo za vsako ceno ohraniti enotnost,” je dejal.
Dpdal je, da je enotnost tista, ki nas ne potrjuje samo navznoter kot državo ali narod, ampak daje predvsem verodostojnost navzven, pred ostalimi narodi. “Takrat, ko sami verjamemo vase, da lahko dosežemo enotnost, takrat verjamejo tudi vsi ostali. In ravno to je tisto, kar nas lahko navdihuje za naprej,” je poudaril in nadaljeval, da ko verjamemo vase, vemo, da velikost države ni vse in da velikost Slovenije ni šibkost, ampak še večja prednost.
“Takrat, ko v to verjamemo. Da lahko ravno zaradi naše velikosti in kredibilnosti, ki jo gradimo skozi objektivnost v mednarodnih odnosih in nevtralnost, lahko dosežemo takšne rešitve, o katerih velike države morda niti ne razmišljajo. Tudi to nam je lahko v navdih. Z uspehi prihaja odgovornost za vse nas. V prihodnjem letu bomo dokazovali, ne samo sebi, ampak celemu svetu, da je ugled, ki ga uživamo, vreden zaupanja in da smo ta ugled zmožni obrniti v dejanja. Dejanja, ki bodo prej ali slej pripeljala do miru. Miru na kriznih žariščih,” je med drugim še dejal premier Golob.
Podobno je z odgovornostjo na domačem terenu. Dejal je, da se je svoje odgovornosti najbolj zavedel ob avgustovskih ujmah, in priznal, da se je tedaj pojavljala negotovost, ali v vladi zmorejo. “A preobrat je sledil na terenu, ko smo doživeli srčnost, predanost, nesebičnost in solidarnost vseh, enotnost v najboljšem pomenu besede,” je dejal in dodal, da je bilo to navdih, da so začeli vrteti telefone in da so verjeli, da bo Slovenija zaradi svojega ugleda in preteklih dejanj dobila pomoč tudi od drugje.
Nekatere obljube, ki so bile dane, sicer zahtevajo svoj čas, enako je z obljubami vlade, ki je po prevzemu mandata napovedala smele projekte, ki terjajo dva mandata. Obljubil je nadaljevanje te poti, ob tem pa naštel nekaj že doseženih ciljev, od spopada z energetsko draginjo do dviga sredstev za razvoj, znanost in inovacije ter preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Ob koncu pa je zaključil z željo, da vse navduši za en skupen cilj. “In to je, da skupaj vsak svoj korak namenimo pozitivni družbeni klimi. Ko nam bo ta cilj uspelo doseči in ko se nam bo uspelo okoli njega poenotiti, bomo lahko govorili o tem, da smo na poti v družbo blaginje,” je sklenil Golob.
Na zasnovo vsebine umetniškega dela proslave so vplivale avgustovske katastrofalne poplave v Sloveniji, pa tudi krizne razmere v svetu. Umetniški del proslave je nastal pod taktirko skladatelja in dirigenta Roka Goloba ter režiserja Klemna Dvornika.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje