Menu ItemZ današnjim dnem je Ruski center znanosti in kulture v Ljubljani, "Ruski dom", zaprl vrata za obiskovalce in tečajnike, prav tako ni več mogoč obisk knjižnice. Po odločitvi vlade morajo vodja centra Nikolaj Gusev in še trije tam zaposleni Rusi do 15. aprila zapustiti Slovenijo. Ruskogovoreča skupnost v Sloveniji je pripravila peticijo za ohranitev centra. V njej izražajo jasno nasprotovanje vojni v Ukrajini in pravijo, da je center zelo pomemben za ohranitev kulturnih in jezikovnih povezav ter predstavlja podporo skupni kulturi slovanstva. "Zelo žalostno je zapuščati vašo lepo deželo," pa pravi vodja centra. Pogovor z njim si oglejte v videu.
Kot smo poročali, je vlada ob soglasju parlamentarnega odbora odpovedala slovensko-ruski sporazum o znanstveno-kulturnih centrih, katerega namen je (bil) spodbujanje sodelovanja med državama v znanosti, kulturi, umetnosti, književnosti in založništvu in s to potezo ukinila Ruski center znanosti in kulture v Ljubljani, Ruski dom.
Kot so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve, je odpoved sporazuma stopila v veljavo na dan, ko je bila ruska stran o tem obveščena z noto, in sicer 1. aprila 2022. “S prenehanjem uporabe Sporazuma ni več pravne podlage za akreditacijo vodje Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani,” so zapisali. Center se mora zapreti do 15. aprila, štirje tam zaposleni Rusi, med njimi vodja centra Nikolaj Gusev, pa zapustiti Slovenijo. Do istega dne mora iz države tudi 33 zaposlenih na ruskem veleposlaništvu, o čemer lahko preberete v tem članku. V Ruskem domu je (bilo) deset zaposlenih, drugi so Slovenci, ki bodo ostali brez službe.
Vlada Janeza Janše je poleg omenjenega sporazuma odpovedala še več drugih bilateralnih pogodb o sodelovanju med državama, tudi memorandum o podpori delovanju Mednarodnega raziskovalnega centra druge svetovne vojne Maribor in Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju. Odpovedala se je tudi častnim konzulom. Rusko zunanje ministrstvo je v odzivu na odpoved teh pogodb zapisalo, da “je jasno, da so ti koraki namenjeni načrtnemu uničevanju rusko-slovenskih odnosov,” in da bo odgovornost za pretrganje odnosov v celoti padla na aktualno vlado, “ki v želji ugajanja tujim mentorjem in v škodo nacionalnih interesov Slovencev trga stoletja staro prijateljstvo”.
Hitra selitev in peticija proti odločitvi
Ruski dom mora v naslednjih dneh zapustiti prostore, ki jih najema v stari Ljubljani. Iz doma morajo med drugim odnesti knjige iz njihove knjižnice, eksponate z razstav, pa tudi klavirje in druga glasbila. V domu so namreč poleg tečajev ruščine imeli tudi glasbeno šolo, baletne tečaje in dramski krožek. Nikolaj Gusev pravi, da bodo vso opremo skušali preseliti v ruske znanstveno-kulturne centre v drugih državah. “Vsega ne bomo mogli preseliti v tako kratkem času, naročamo selitvene prevoze in poskušamo prenesti, kar lahko,” opisuje situacijo.
Ruskogovoreča skupnost v Sloveniji je pripravila peticijo za ohranitev centra, doslej so zbrali okrog 2600 podpisov. “Ta peticija nima povezave s političnimi pogledi in je ustvarjena s strani ruskogovoreče skupnosti, ki jasno izraža svojo pozicijo PROTI vojni v Ukrajini,” so zapisali. “Menimo, da je ta kulturni center, ki že več kot 10 let povezuje Slovenijo, Rusijo in tudi Ukrajino (trenutni direktor je Kijevčan) zelo pomemben za ohranitev kulturnih in jezikovnih povezav za vse tiste, ki so povezani s kulturo ruskega jezika ter predstavlja podporo skupni kulturi slovanstva.” Poudarjajo, da se v okviru kulturnega centra že več kot 10 let odvija Festival glasbe slovanskih narodov, deluje knjižnica, potekajo tečaji ruščine, glasbeni dogodki, izmenjave muzejskih razstav in še mnogo drugih lepih kulturnih in znanstvenih projektov. Center je tudi pomemben za celotno ruskogovorečo skupnosti v Sloveniji, med katero je veliko ljudi različnih narodnosti.
Kako so glasovali poslanci?
Pobudo za odpoved Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o ustanovitvi in delovanju znanstveno-kulturnih centrov je potrdil tudi parlamentarni odbor za zunanjo politiko (OZP). Del javnosti je, kot kažejo odzivi na družbenih omrežjih, ogorčen nad odločitvijo in predvsem dejstvom, da opozicijske stranke KUL odločitvi niso nasprotovale.
Na seji, ki je potekala 24. marca, je bilo prisotnih 12 poslancev od 19, kolikor je članov odbora. Seja je potekala v velikem salonu DZ, kjer v nasprotju z ostalimi dvoranami glasovalni sistem ne omogoča prikaza glasovanja po članih – torej kako je glasoval kateri od poslancev. Kot pojasnjujejo v parlamentarni službi za stike z javnostjo, za zakonodajni postopek ni pomembno, kako je glasoval posamezni poslanec, ampak le rezultat. Ob glasovanju je bilo prisotnih 12 poslancev, vladni pobudi jih je pritrdilo 9, dva sta bila vzdržana, eden je bil proti. O tem, kako so glasovali, smo preverili pri poslancih. Glas proti je prispeval poslanec SNS Zmago Jelinčič, vzdržana sta bila Lidija Divjak Mirnik iz LMŠ in Ivan Hršak iz Desusa.
Poslancev SAB, Levice in SD na glasovanju pri tej točki ni bilo, prav tako ne drugih predstavnikov LMŠ. Poslanec SAB Branislav Rajić je v razpravi nasprotoval odločitvi, a je bil pri glasovanju odsoten zaradi srečanja s slovensko veleposlanico na Japonskem, so sporočili iz njegove stranke. V Levici pa so pojasnili, da njihovega poslanca Mateja T. Vatovca na seji ni bilo zaradi bolezni, a da “zaprtju ruskega centra nasprotujejo, saj bo poteza zgolj onemogočila delo nekaj učiteljem ruskega jezika v Ljubljani in izposojo ruske literature, ne bo pa v ničemer škodovala Putinovi vojni v Ukrajini. Odločitev je sporna, ker Putinovo politiko pripisuje ruskemu narodu kot celoti, medtem ko je ta prav tako njegova žrtev.”
“Zelo sem žalostno je zapuščati vašo lepo deželo,” je ob selitvi povedal Nikolaj Gusev. “Prepričan sem, da slovenski ljudje nimajo nič s tem dogajanjem in da se bomo še kdaj srečali. Vzajemni interes, rekel bi celo ljubezen, med ruskim in slovenskim ljudstvom je nepremagljiva. V to trdno verjamem in vam želim vse najboljše.”
Celoten pogovor z njim si lahko ogledate v videu na vrhu članka.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje