Pobuda za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o vladi, ki jo je v državni zbor vložila SDS, izpolnjuje z zakonom zahtevane pogoje. V DZ so tako določili, da bo prvi dan zbiranja 40.000 podpisov volilk in volilcev za zahtevo za razpis referenduma 1. september, zadnji dan pa 5. oktober.
Ker so pristojni ugotovili, da pobuda SDS za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o vladi izpolnjuje z zakonom zahtevane pogoje, je vodstvo državnega zbora določilo 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov volilk in volilcev za razpis referenduma. Ker pa zbiranje podpisov med 15. julijem in 31. avgustom ni dopustno, je kot prvi dan koledarskega roka za zbiranje določilo četrtek, 1. septembra, kot zadnji dan pa sredo, 5. oktobra. Pod razpis roka za zbiranje podpisov je zaradi odsotnosti predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič podpisan podpredsednik DZ Danijel Krivec.
Preverjanje, da pobuda SDS izpolnjuje zakonske zahteve, sta morala opraviti notranje ministrstvo in parlamentarna zakonodajno-pravna služba. MNZ, v pristojnosti katerega je preverjanje podpisov volilcev pod pobudo za referendum, je za 2513 podpisnikov ugotovilo, da imajo volilno pravico in da so v seznamu navedli pravilne osebne podatke. Pobuda mora biti sicer podprta z najmanj 2500 podpisi volilk in volilcev. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora pa je predsednico DZ obvestila, da je pobudo vložil upravičen pobudnik, to je politična stranka, in da je zastavljeno referendumsko vprašanje v skladu z določili zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Vprašanje se glasi: “Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah zakona o vladi Republike Slovenije, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 22. junija 2022?”
Novela zakona o vladi, ki je vznemirila SDS, prinaša tri nova ministrstva: za visoko šolstvo, znanost in inovacije, za solidarno prihodnost ter za okolje, podnebje in energijo. Dve vladni službi, na čelu katerih sta bila doslej ministra brez resorja (služba vlade za digitalno preobrazbo in služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko), pa se bosta preoblikovali v ministrstvi. V skladu z oblikovanjem novih ministrstev naj bi prišlo tudi do preoblikovanja nekaterih že obstoječih.
V SDS so prepričani, da je povečanje števila ministrstev s 17 na 20 nesprejemljivo, saj da prinaša dodatne stroške in dodatno mrežo zaposlenih. Poudarjajo, da povečano število ministrstev in umetno deljeni resorji ne bodo pripomogli k učinkovitemu, operativnemu in odgovornemu delu vlade, temveč k večji možnosti nastanka nesoglasij. Tako je ob vložitvi pobude za zakonodajni referendum poslanec SDS Branko Grims izpostavil, da je vlada popolnoma neoperativna že takšna, kot je sedaj. “Si predstavljate, da želijo takšno neoperativno vlado še širiti. Da bo še bolj neoperativna. Temu je treba odločno reči ne,” je bil odločen Grims.
V SDS pričakujejo, da bo referendum izveden hkrati s predsedniškimi ali z lokalnimi volitvami, kar utemeljujejo z zmanjšanjem stroškov. Bi pa bila s tem tudi odprta pot do kvoruma za zavrnitev zakona, saj se volitev običajno udeleži precej večje število volilcev kot referenduma.
V koaliciji referendumsko pobudo SDS ocenjujejo kot zavlačevanje dela vlade in kot jasen znak, da se v Janševi stranki s porazom na volitvah še niso sprijaznili. “Še vedno se niso sprijaznili, da so jim ljudje 24. aprila z zelo veliko večino sporočili, da si želijo drugačnega upravljanja z državo,” je pred dnevi dejal vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec.
Druga opozicijska stranka, Nova Slovenija, pri akciji SDS ne sodeluje. Zakona o vladi in torej povečanja števila ministrstev poslanci NSi v državnem zboru sicer niso podprli, so pa poudarili, da ima vsaka koalicija pravico, da si oblikuje vlado tako, kot misli, da bo delala najbolje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje