Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji / Narodni muzej Slovenije
Vaze, krožniki, pahljače, kipci, knjige, fotografije in kovanci … raziskovalci Filozofske fakultete in ZRS Koper že od leta 2018 popisujejo in urejajo zbirke predmetov iz Vzhodne Azije, ki so v preteklosti prišli v Slovenijo. Čeprav so najprej popisovali predmete iz muzejev, so zdaj raziskavo razširili še na gradove in zasebne zbirke, vabijo pa tudi posameznike, ki imajo doma starine iz Vzhodne Azije, da se jim oglasijo.
V sklopu dveh raziskovalnih projektov so na Oddelku za azijske študije ljubljanske filozofske fakultete pod vodstvom dr. Nataše Vampelj Suhadolnik pred leti sprožili raziskavo in uredili podatkovno zbirko z vzhodnoazijskimi predmeti v Sloveniji, ki na njihovi spletni strani nudi edinstven vpogled v zaprte depoje slovenskih muzejev, saj večina teh predmetov ni razstavljena. Do danes so popisali že več kot tisoč predmetov.
Raziskovalci pozivajo vse, ki menijo, da imajo doma stare predmete iz Vzhodne Azije, da jim to sporočijo na spletni naslov [email protected]. Zanje bo to dragoceno z razsikovalnega vidika, medtem ko lastnikom predmetov lahko ponudi uvid v njihovo zgodbo in zgodovino.
Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji / Pokrajinski muzej Celje
“Skozi biografije predmetov lahko rekonstruiramo povezave, dinamike in načine približevanja Vzhodne Azije slovenskemu prostoru,” pravi sinologinja Helena Motoh, koordinatorica projekta na Znanstveno raziskovalnem središču (ZRS) Koper. Raziskavo so lani razširili in vanjo vključili še gradove in zasebne zbirke.
Raziskovalce zanimajo predvsem tri področja: zbirke iz gradov, spominki, ki so jih s potovanj prinašali pomorci, in predmeti, ki so šli po drugi svetovni vojni skozi Federalni zbirni center (zaplembe od zasebnikov in ustanov).
Predmeti predstavljeni na spletni strani Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji izvirajo iz štirih slovenskih muzejev (Slovenski etnografski muzej, Pokrajinski muzej Celje, Narodni muzej Slovenije, Pomorski muzej Sergej Mašera Piran) in petih zbirk, med katerimi najbolj izstopata zbirka Alme Karlin – svetovne popotnice, ki je v osmih letih popotovanja okoli sveta največ časa preživela na Japonskem – ter najobsežnejša, Skuškova zbirka. Gre za zbirko mornariškega časnika Ivana Skuška, ki je bival v Pekingu med leti 1914 in 1920. Predmeti, ki zanimajo raziskovalce, so: spominki, fotografije, tiskovine, knjige, zvitki, razglednice, oblačila, kovanci, denar, kipci, religiozni predmeti, predmeti za osebno nego, keramika, pahljače, nakit, kipi …
Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji / Slovenski etnografski muzej
Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji / Pokrajinski muzej Celje
Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji / Slovenski etnografski muzej
Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji / Pokrajinski muzej Celje
Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji / Pokrajinski muzej Celje
Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji / Narodni muzej Slovenije
Večina predmetov, ki so jih doslej popisali in odkrili, je trenutno v lasti muzejev. Se pa tam po besedah raziskovalcev najdejo tudi zares dragoceni predmeti. Deli samurajskih oklepov, ki izvirajo z gradu Lemberg, dragoceni budistični kipec, kitajski denar, ki izvira iz obdobja Vojskujočih se držav (476 – 221 pr. n. št.), in poseben bronasti kadilnik so le nekateri primeri zanimivih odkritij.
Med najbolj presenetljivimi je misijonarski zvitek iz Pokrajinskega muzeja Celje, ki si ga lahko podrobneje ogledate na tej povezavi. Zvitek je nastal ob koncu 19. stoletja v Šanghaju. “Gre za nabožne podobe, za lokalne kristjane, ki so jih ustvarili kitajski gojenci sirotišnice v umetnostni delavnici, kjer so jih poučevali jezuitski misijonarji. Na svetu je samo še nekaj primerov tako dobro ohranjenih zvitkov te vrste” pojasnjuje Motoh.
Na vprašanje, ali se v slovenskih muzejih in gradovih zavedajo, kako pomembne predmete imajo, Motoh odgovarja, da je to odvisno od institucije do institucije, saj v Sloveniji še ni veliko kustosov, ki so specializirani prav za to področje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!