Državni sekretar in vodja službe vlade za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic je obiskal razdeljeni Letuš, kjer del prebivalcev od države zahteva čim hitrejšo preselitev, številni pa selitvi odločno nasprotujejo. Kaj jim je povedal in ali mu jih je uspelo pomiriti?
Najhujša vodna ujma v zgodovini samostojne Slovenije je 4. avgusta lani prizadela okoli 12.000 stavb, 348 jih je poškodovala do te mere, da jih bo najverjetneje treba porušiti, družine pa preseliti.
Seznam objektov, ki bi jih lahko preselili, zajema 23 občin, največ stavb za odstranitev pa je predvidenih v občini Braslovče oziroma v Letušu, in sicer 137.
Prav tam je zadnje tedne vzdušje precej napeto. Na eni strani prebivalci, ki si selitve želijo, državo opozarjajo, da postopki tečejo prepočasi, zato so v soboto odšli na ulice in protestirali. Na drugi strani pa je civilna iniciativa, ki selitvi nasprotuje, najela odvetniško pisarno.
Eden od članov iniciative Bojan Arčan se sprašuje, kako je sploh nastal seznam za preselitev, če ni bila narejena strokovna študija. Če bi redno urejali in čistili strugo Savinje, do poplav sploh ne bi prišlo, meni Arčan, ki je s še nekaterimi občani podal kazenske ovadbe zoper podjetje Eko Nivo, ki bi moralo skrbeti za strugo Savinje, in nadzornike vodotokov v braslovški občini. “Trdimo pa tudi, da za našo izselitev ni nobene pravne podlage,” je prepričan.
V tako razdeljen Letuš je s sodelavci odšel državni sekretar in vodja službe vlade za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic, ki nadaljuje serijo individualnih pogovorov s prebivalci, ki so na seznamu za morebitno selitev.
Tako bo z ekipo dobil bolj jasno in realno sliko, kdo se ne strinja s predlaganimi sanacijskimi ukrepi, kdo ima še pomisleke in kdo se s selitvijo strinja, je dejal v ponedeljek. “Nato se bomo lažje pogovarjali in načrtovali nadaljnje korake,” je poudaril.
Kot je Šefic povedal v izjavi za medije, so dopoldne pogovore opravili s 50 občani, popoldne pa bo pogovorov nekaj manj. Z drugo skupino občanov Braslovč se bodo sestali v sredo.
Dopoldanski pogovori so po njegovih besedah potekali v konstruktivnem vzdušju, bili so zelo izčrpni in brez posebnosti. Občani in njihovi družinski člani so imeli številna vprašanja, na katera so tudi odgovorili, na bolj specifična vprašanja pa jim bodo naknadno poslali dodatne informacije.
Šefic je ocenil, da nekih nasprotovanj ni bilo, popoldne pa pričakuje tudi lastnike, ki bodo imeli malo drugačno mnenje.
Na vprašanje, kako mislijo iskati konsenz, saj se vsi lastniki objektov v Braslovčah ne strinjajo s preselitvijo, je Šefic odgovoril, da imajo z vsemi lastniki enak dialog. “Tudi v nekaterih drugih občinah so bili posamezniki, ki so imeli zadržke do preselitve, tako da je to popolnoma normalen proces in tukaj ne vidim nobenega problema,” je dejal.
Lastniki objektov, predvidenih za odstranitev, imajo sicer skladno z zakonodajo eno od štirih možnosti.
Lahko se bodo odločili za nadomestitveni objekt, to je za novi objekt na drugi lokaciji. Druga možnost je odškodnina, tretja nakup nadomestne nepremičnine, ki jo ponudi država, četrta možnost pa je, da država lastniku nepremičnine z objektom za odstranitev zagotovi lastninsko pravico na enakovredni nepremičnini, pri čemer lastnik nepremičnine sam poišče nepremičnino.
Ko bodo lastniki sprejeli eno od teh možnosti in ponudbo, bo sledil podpis pogodbe. (Te bi lahko podpisali do konca julija; tisti, ki so bili v poplavah prizadeti najbolj, pa bi pogodbe lahko dobili že prej.)
Če poplavljeni prebivalci ponudbe ne sprejmejo, je možna tudi razlastitev.
“S slehernim lastnikom, ki se bo odzval temu povabilu, bomo opravili pogovor, odgovarjali na njegova vprašanja, pojasnjevali tisto, kar jih bo zanimalo, pogovorili se bomo o njihovih pogledih za naprej,” je Šefic dejal v ponedeljek. Pogovori so torej tudi tokrat informativne narave in ne bodo začrtali prihodnosti prebivalcev.
Temu je namreč namenjen drugi del celotnega postopka, ki bo na vrsto prišel v prihodnjih mesecih. Državna tehnična pisarna mora najprej pripraviti strokovno oceno za dotično območje in vsak objekt posebej. Ocena mora vsebovati strokovne argumente vodarjev, geologov in gradbene stroke. Oceno nato pošljejo naprej na svet za obnovo, sledi še razgrnitev predlogov sklepov. V tem času bosta lahko javnost in stroka podali svoja stališča in pomisleke, na katere bodo v službi za obnovo morali odgovoriti. Ocene mora nato potrditi še vlada, sledijo cenitve in podpisi pogodb.
Šefic: Trditve, da pravna podlaga za ukrepe ni zadostna, so neutemeljene
Beseda je danes sicer gotovo tekla tudi o pravni podlagi za preselitev, zaradi katere je minuli teden župan Braslovč Tomaž Žohar pisal predsedniku vlade Robertu Golobu. Prepričan je namreč, da državni prostorski načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini ne upošteva avgustovske ujme.
Po Žoharjevih navedbah na podlagi veljavne poplavne uredbe ter veljavnih poplavnih kart v Sloveniji vsa naselja, v katerih so bila življenja zaradi ujme avgusta lani močno ogrožena, številni domovi pa so bili popolnoma uničeni, ležijo na območju majhne poplavne varnosti.
Trdi, da to pomeni, da noben objekt v občini Braslovče ne izpolnjuje pogoja za ugotovitev realne stopnje ogroženosti, iz česar po njegovem mnenju izhaja, da bodo morebitni izdani sklepi za nujno izselitev stanovalcev hiš ob Savinji, ki jih želijo v občini preseliti na novo lokacijo, izdani brez pravne podlage.
Šefic miri, da so te trditve neutemeljene, saj je pravno podlago po njegovih besedah potrdila stroka. “Zato zaenkrat ni nobenih sprememb in v celoti nadaljujemo vse začrtane aktivnosti,” je dejal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje