“Grešni kozel za državno spanje”: iz Letuša dopis Golobu proti izselitvi družin

Slovenija 11. Dec 202309:30 11 komentarjev
poplave, savinja
Foto: Denis Sadiković/N1 (Letuš danes.)

Civilna iniciativa Letuš je na premierja Roberta Goloba naslovila dopis, v katerem ga pozivajo, naj v poplavah prizadetih družin ne izselijo iz Letuša, temveč raje uredijo brežini Savinje in Pake. Župan Braslovč Tomaž Žohar je dejanja civilne iniciative označil za preračunljiva in nestrokovna. Vladna služba za obnovo pa pravi, da postopki še niso končani.

Civilna iniciativa Letuš nasprotuje izselitvi v ujmi prizadetih družin iz kraja, zato se je z dopisom obrnila na premierja Roberta Goloba. Meni, da bi bilo treba namesto preselitve urediti brežini Savinje in Pake.

Kot so sporočili iz omenjene civilne pobude, je država v želji po reševanju poplavne varnosti v celotni Savinjski dolini lani naredila načrt suhih zadrževalnikov. Takrat so strokovnjaki naredili študijo, po kateri bi bil desni breg kraja Letuš suhi zadrževalnik, levi pa bi ostal takšen, kot je.

“Župan Braslovč je že takrat vedel, da se bo moral desni breg, torej med 30 in 35 hiš, seliti. Občina je naredila načrte, kako bo te ljudi selila v kraj Rakovlje, po poplavah pa je župan izpadel kot človek s hitrimi in modrimi rešitvami. Te avgustovske poplave so mu prišle kot voda na mlin,” so kritični v civilni iniciativi.

poplave
Zajem zaslona/Atlas voda (Posnetki poplavljenih hiš v Letušu iz zraka)

Županu se je, kot navajajo v iniciativi, po poplavah utrnila misel, da lahko k načrtu selitve v Rakovlje pridruži še celoten levi breg Letuša, s tem pa reši kar nekaj občinskih problemov. “Levi breg Letuša je zanj slepo črevo občine,” so zapisali v iniciativi.

Sprašujejo se, zakaj bi v Rakovljah spreminjali namembnost okoli 17 hektarjev zemlje, če se za nove objekte potrebuje samo šest do osem hektarjev. Ob tem so zapisali, da bi bili iz izselitve izključeni lastniki vikendov, nekateri ljudje bodo šli v dom za starejše, nekateri v kakšne druge občine, torej bi se tja dejansko preselilo od 50 do 60 hiš.

Civilno iniciativo zanima tudi, kaj bo z njihovimi hišami, ki naj bi jih zapustili. Opozarjajo, da so vse te hiše zidane, brez poškodb in se da v njih normalno živeti. Te hiše bi bilo treba podreti, odstraniti material, urediti problem vodovoda, elektrike, izprazniti greznice, to pa za samo en objekt znaša med 70.000 in 80.000 evrov, torej za vse objekte okoli 10 milijonov evrov, so zapisali.

Krajani se po navedbah iniciative počutijo kot grešni kozel za državno “spanje” zadnjih nekaj deset let. Nihče ne nosi odgovornosti, da se ni “delalo na rekah”, da se Savinja ni poglabljala, da se ni čistilo ter urejalo brežin in jezov, so kritični.

Braslovški župan Tomaž Žohar za STA očitkov civilne iniciative ni želel komentirati, saj ocenjuje, da gre predvsem za veliko preračunljivost in nestrokovnost.

Še vedno je na voljo številka 114

V vladni službi za obnovo po poplavah in plazovih pa so danes za STA spomnili, da so na vsa vprašanja o preselitvi odgovorili na zboru krajanov 2. novembra. So pa tako v službi za obnovo po poplavah in plazovih kot tudi v tehnični pisarni in klicnem centru 114 še vedno na voljo za vsa individualna vprašanja v zvezi s preselitvijo.

“V teh dneh klicni center 114 kliče vse, ki živijo na območjih, za katera obstaja ocena ogroženosti z zakonodajo za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 za njihov objekt in premoženje. Namen je vsakemu posamezniku podati konkretno informacijo in pojasniti nadaljnje postopke ter odgovoriti na njihova vprašanja,” so navedli v omenjeni službi.

Kakšni so postopki?

V prvi fazi je tehnična pisarna le evidentirala morebitna območja in objekte, kjer se mora v nadaljnjem postopku strokovno opredeliti, ali je možno območja in objekte zavarovati z dodatnimi preventivnimi ukrepi oz. zagotoviti vsem prizadetim občanom možnost varnosti s preselitvijo na nadomestno lokacijo.

Med ukrepi za obnovo po poplavah je svet službe za obnovo izrecno navedel, da je treba evidentirati stavbe ali celotna naselja, ki jim zaradi konfiguracije in drugih lastnosti terena še vedno grozi nevarnost poplav, plazov ali spodjedanja temeljnih tal. Za ogrožene stavbe bo po enotni metodologiji izdelana ocena poplavne in plazovne ogroženosti stavbe, so dodali.

V skladu z zakonodajo bo izdelano strokovno mnenje za vsak objekt na evidentiranem območju, v katerem bo opredeljeno, ali ga je treba odstraniti zaradi varnosti ali ga je možno zaščititi s preventivnimi ukrepi, ki bodo zmanjšali poplavno ogroženost. Upoštevane bodo izključno strokovne ocene in dejstva, zagotavljajo v omenjeni službi.

Pred sprejetjem bodo predlog sklepa javno razgrnili za najmanj 15 dni. V okviru javne razgrnitve ima javnost možnost dajati pripombe in predloge, do katerih bo služba za obnovo po poplavah in plazovih skupaj s strokovnjaki zavzela stališče.

“Pred dokončno odločitvijo vlade bo svet službe za obnovo še enkrat pogledal vso dokumentacijo in se strokovno opredelil do pripravljenih strokovnih mnenj vsakega objekta, ki bo na seznamu na morebitno nadomestitveno gradnjo,” so pojasnili v službi.

Služba za obnovo po poplavah in plazovih pa se ne more opredeliti do nobene odločitve ali dati mnenja do morebitnih izselitev, dokler ne bo postopek zaključen in bodo izdelane strokovne podlage, so sklenili.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje