Župan Braslovč premierju: Ni primernih rešitev za zaščito in reševanje življenj

Narasla Savinja avgusta letos. (Foto: N1)

Občina Braslovče po navedbah župana Tomaža Žoharja nasprotuje sprejemu državnega prostorskega načrta za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini na podlagi obstoječih izhodišč, saj da ta ne upoštevajo avgustovske ujme. Žohar je zato pisal premierju Robertu Golobu in ga prosil za načrt ukrepov na celotnem porečju Savinje.

Po navedbah župana Občine Braslovče Tomaža Žoharja na podlagi veljavne poplavne uredbe ter veljavnih poplavnih kart v Sloveniji vsa naselja, v katerih so bila življenja zaradi ujme avgusta lani močno ogrožena, številni domovi pa so bili popolnoma uničeni, ležijo na območju majhne poplavne varnosti.

To zanj pomeni, da noben objekt v Občini Braslovče ne izpolnjuje pogoja za ugotovitev realne stopnje ogroženosti, iz česar po njegovem mnenju izhaja, da bodo morebitni izdani sklepi za nujno izselitev stanovalcev hiš ob Savinji, ki jih želijo v občini preseliti na novo lokacijo, izdani brez pravne podlage.

Vlada je konec januarja sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrtovanja za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. Njegov cilj je celovito zmanjšanje poplavne ogroženosti urbaniziranih območij v dolini in na širšem vplivnem območju. Sprejem dokumenta je predviden do konca leta 2025.

A Žohar opozarja, da izhodišča za pripravo načrta temeljijo na strokovnih podlagah iz leta 2016, kar pomeni, da ne upoštevajo katastrofalne avgustovske ujme.

Ogroženih 142 objektov

“Na območju braslovške občine tako za 142 objektov v Letušu, ki so na seznamu državne tehnične pisarne, ni primernih rešitev za zaščito in reševanje življenj, saj zaradi neustreznih strokovnih podlag ležijo zunaj opredeljenega vplivnega območja državnega prostorskega načrta,” je navedel Žohar.

Zato meni, da je treba nujno spremeniti poplavno uredbo, ki da je zavajajoča in še vedno dovoljuje gradnjo na ogroženih območjih. Po njegovem prepričanju je treba tudi posodobiti obstoječe poplavne karte z upoštevanjem scenarija 500-letnih vod oz. razsežnosti avgustovske ujme in razširiti območja, predvidena v strokovnih podlagah, na celotno porečje reke Savinje od Solčave do Laškega.

Predsednika vlade Roberta Goloba je tako v pismu prosil za terminski načrt ukrepov za zaščito življenja in zagotavljanja varnosti ljudem na celotnem porečju najdaljše reke, ki v celoti teče po slovenskem ozemlju.