Tri mesece po uničujočih poplavah: ta teden še en sestanek s prebivalci Strug

Hiša v Strugah (Foto: N1)

Državni sekretar in vodja vladne službe za obnovo po poplavah Boštjan Šefic je tri mesece po uničujočih avgustovskih poplavah predstavil predviden postopek, ki vodi do nadomestnih gradenj, in pojasnil več o predplačilih za obnove poškodovanih stanovanj. Napovedal je, da se bodo s prebivalci naselja Struge sestali še enkrat, in sicer v sredo, 8. novembra. Po obisku geologa načrtujejo še delovni sestanek. Rok za rešitev vprašanja onesnaženega mulja na Koroškem je medtem do sredine 2024, a Šefic je optimističen, da se bo to zgodilo že prej.

Od uničujočih avgustovskih poplav, ki so prizadele večji del Slovenije, so minili že trije meseci.

Državni sekretar in vodja službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic je na današnji novinarski konferenci dejal, da še v tem mesecu pričakujejo obravnavo novele zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023.

Osrednji ukrep, ki ga je v tem zakonu predvidela vlada, je predplačilo za obnovo stanovanj. To predplačilo bo v višini 20 odstotkov škode, zavedene v sistemu. Predpogoj pa je, da je škoda večja od 6.000 evrov. Izvzeti so tisti, pri katerih je predvidena nadomestna oziroma nadomestitvena gradnja. Vsi lastniki bodo ta plačila dobili avtomatično prek Finančne uprave RS (Fursa). Vsak lastnik bo lahko presodil, ali je predplačilo upravičeno oziroma ga bo lahko tudi vrnil, če bo tako želel. S tem ukrepom želi vlada pospešiti sanacijo posameznih objektov, da bi se ljudje lahko čim prej vrnili v domove in normalno zaživeli naprej.

Končna ocena škoda in višina pomoči, ki jo bo prizadetim namenila država, bo sicer ocenjena na podlagi zakona o odpravi posledic naravnih nesreč.

Šefic je izpostavil tudi krizne namestitve za starejše od 65 let in druge ranljive skupine. Po zakonu je bila krizna namestitev možna za 21 dni z možnostjo podaljšanja za še 21 dni. Če se po tem času osebe ne bodo mogle vrniti v domače okolje, jim bo omogočena namestitev v institucionalnem varstvu. Vlada namenja dodaten denar tudi tistim, ki so nastanjeni v začasnih nastanitvah ali pa recimo pri sorodnikih. Ukrep velja za lastnike hudo prizadetih objektov, v katerih bivanje ni mogoče. O dodelitvi tega denarja bo odločala občina, v kateri ima prosilec stalno prebivališče. Opredeljene so tri višine nadomestila, odvisno od števila družinskih članov: 150, 200 in 250 evrov.

Nadomestitvene gradnje so predvidene za primere, kjer ljudje živijo na poplavno zelo ogroženih območjih oziroma na območjih, kjer grozi erozija oziroma plazovi. Državno-tehnična pisarna bo pripravila strokovno mnenje in opredelila objekte, v katerih ni varno bivati. Razlogi bodo morali biti utemeljeni in razloženi, je poudaril Šefic. Sklep, da je neki objekt primeren za nadomestitveno gradnjo, bo objavljen 15 dni, zato da bodo ljudje lahko podali svoje pripombe. Na prav vse predloge oziroma pripombe bo morala strokovna služba odgovoriti. Šele v primeru potrditve tega sklepa na svetu za obnovo, ki ga vodi Marjan Pipenbaher, bo sklep romal v potrditev vladi.

Država lahko ponudi tudi nadomestno nepremičnino, možnost pa je tudi odškodnina na podlagi izvedenih cenitev. V tem primeru se lahko posameznik odloči, da vzame odškodnino in sam rešuje stanovanjski problem. Zakon ureja tudi vprašanje doplačil v primeru, da bi bila nadomestitvena gradnja manj vredna od sedanje. “Gre za varnost ljudi in njihovega premoženja, zato je treba postopke voditi hitro in učinkovito. Ljudi ne smemo izpostavljati dodatni nevarnosti,” je poudaril.

“Ker je to le predlog zakona, ne izključujem tega, da bodo v parlamentarni obravnavi vnesene morebitne spremembe ali dopolnitve,” je opozoril Šefic.

Še en sestanek s prebivalci naselja Struge

Šefic je povedal, da so s krajani iz občine Braslovče imeli izjemno konstruktiven sestanek. Dodal je, da bo na nekatera vprašanja mogoče natančneje odgovoriti šele po sprejetju zakona. “Situacije so zelo različne in specifične. Eden izmed lastnikov ima končano in opremljeno gradnjo, a še nima uporabnega dovoljenja, zato ni mogel pridobiti hišne številke in se prijaviti v sistem, utrpel pa je zelo veliko škodo. Na takšne in podobne situacije bo treba odgovoriti,” je navedel državni sekretar. Dialog s krajani bo potekal še naprej, bodisi v manjših interesnih skupinah bodisi individualno. Za to območje so že predvidene nekatere alternativne lokacije, je še dodal.

Župan občine Braslovče je opozoril še na eno kritično lokacijo v njihovi občini, ki si jih bodo ogledali strokovnjaki, je še povedal Šefic.

V naselju Struge (občina Luče) pa so vsem krajanom že na prvem sestanku zelo neposredno in nedvoumno povedali, da apelirajo, naj se nemudoma preselijo v varne, začasne nastanitve. “Dejstvo je, da so vsi krajani v začasnih nastanitvah. Ta plaz je po naši oceni nevaren, kar smo prav tako povedali na prvem sestanku. V občini Luče imajo že nekaj možnosti za nadomestno gradnjo, ocenjujemo pa, da bi lahko nadaljnji postopki zelo hitro stekli,” je pojasnil Šefic.

Dejal je, da so v neposredni komunikaciji s prebivalci naselja, naslednji sestanek pa imajo to sredo, 8. novembra. Geologi bodo še enkrat pojasnili vse v povezavi s plazovi v naselju in okolici, po tem pa so na vladni službi predlagali še delovni sestanek. “Prepričan sem, da bomo skozi konstruktiven dialog tudi v tem kraju našli optimalne rešitve in zagotovili varnost za prebivalke in prebivalce,” je dodal vodja vladne službe za obnovo po poplavah.

“Mnenja nismo spremenili – še enkrat bomo zelo jasno povedali, da naj ljudje ostanejo v začasnih nastanitvah, potem pa se bomo pogovarjali naprej, kako do nadomestitvenih gradenj poskrbeti zanje,” je še enkrat poudaril Šefic. “Se je pa ob zadnjih neurjih pokazalo, da plaz v Strugah ni stabilen in da lahko povzroči škodo. V okolici so še drugi plazovi, ki so prav tako nevarni,” je dodal.

V zadnjem obdobju so na vladni službi dobili veliko vprašanj v povezavi z zbranimi donacijami, ki so jih zbirale različne organizacije. “Organizatorji sami odločajo, kdaj, koliko in komu bodo namenili te donacije. Vsa sredstva, ki jih zbira država, so v posebnem skladu, nad njimi je vzpostavljen tudi poseben nadzor,” je še dodal.

Vprašanje onesnaženega mulja

V predlogu novele interventnega zakona je opredeljeno, da ima pristojno ministrstvo končni rok za popolno razrešitev vprašanja naplavljenega mulja na Koroškem do sredine leta 2024. “Pri čemer sem sam optimist in mislim, da bo to realizirano prej,” je dodal Šefic.

Trenutno se preverjajo lokacije z vidika stroke, zato da bi bile čim bolje izbrane, da ne bi prišlo do kakršnegakoli nastajanja nove škode.

Med drugim je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo že objavilo javno naročilo, s katerim išče ponudnika, ki bo s Koroške v tujino odpeljal s težkimi kovinami onesnažen mulj, opredeljen kot nevaren odpadek. Predviden je odvoz okoli 1.700 ton mulja, ministrstvo pa ponudbe zbira še do torka do 10. ure.

Omenjena količina nevarnega mulja je pretežno odložena ob reki Meži, in sicer na meji med občinama Mežica in Prevalje. Manjša količina je v občini Dravograd na območju Otiškega Vrha, je razvidno iz objavljene dokumentacije. Rok izvedbe javnega naročila je najkasneje šest mesecev od podpisa pogodbe.

Vladna služba načrtuje tudi več obiskov v občinah, med drugim v Šmartnem ob Paki in v Rečici ob Savinji, dogovarjajo se za sestanek z županom občine Šentilj, načrtujejo tudi obisk operativne skupine v Škofji Loki ter ogled plazov v Gozdu – Martuljku in na Koroški Beli.