Vodja Nacionalnega preiskovalnega urada Petra Grah Lazar je na zaslišanju pred preiskovalno komisijo DZ o morebitnem političnem vmešavanju politike v delo policije povedala, da se ne spomni, kdaj in kje sta se spoznala z generalnim direktorjem policije Andrejem Juričem. Priznala je, da se z Rokom Snežičem osebno poznata in da je vedela, kdaj bodo pri njem izvajali hišne preiskave. Na vprašanje o tem, koliko ovadb je spisala v času, ko je na NPU delala kot kriminalistka, je odgovorila, da več kot eno.
Med zaslišanimi na današnji seji preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju morebitnega nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije v času aktualne vlade je bila tudi direktorica Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Petra Grah Lazar, ki je pred dobrim letom nastopila mandat na predlog tedanjega v.d. generalnega direktorja policije Andreja Juriča. Na seji je beseda med drugim tekla o Roku Snežiču, umikanju kriminalistov s politično izpostavljenih preiskav in o njenih kompetencah za vodenje urada.
Grah Lazar se sicer že vse od imenovanja oktobra lani sooča z očitki, da je bila na to mesto politično kadrovana. Po besedah članice komisije Nataše Sukič je bilo že mesece pred njenim imenovanjem “po hodnikih NPU” slišati njeno ime, čeprav je takrat še potekal razpis, na katerega so se prijavili trije kandidati, med njimi tudi dotedanji v. d. direktorja NPU. Kmalu po hišnih preiskavah spornih nakupov medicinske opreme pa je takratni generalni direktor policije Anton Travner odstopil, zamenjal ga je v. d. direktorja Andrej Jurič. Novi direktor na čelo NPU ni imenoval nikogar od treh prijavljenih na razpis, čeprav je bil postopek ustrezen, ampak je začasno tja postavil Uroša Lepošo, ki pa je nato prav tako odstopil odstopil, je še spomnila Sukič. Jurič je nato za v. d. direktorice imenoval Grah Lazar.
Ta je v uvodu povedala, da ne ve nič o težavah z njeno varnostno preverko. Po besedah predsednika preiskovalne komisije Rudija Medveda je namreč vodja sektorja za notranje preiskave in integriteto zaradi nestrinjanja z njeno varnostno preverko odstopil. “To morate vprašati njega,” je dejala.
Na vprašanje, od kdaj pozna Andreja Juriča, je odgovorila, da ga pozna iz obdobja, ko je sama delala kot kriminalistka na NPU, vendar pa se ne spomni, kje je bil takrat zaposlen Jurič. Kje sta se spoznala, se prav tako ne spomni natančno, misli pa, da na “nekih dnevih policije”. Kdaj obeležujemo dan policije, se ni spomnila.
Sukič je zanimalo, ali je bila pred imenovanjem na čelo NPU v stiku s premierjem Janezom Janšo. “Midva nisva bila v stiku, nisva komunicirala,” je povedala Grah Lazar.
Na vprašanje, koliko ovadb je osebno spisala pred leti, ko je bila še kriminalistka na NPU, je odgovorila, da zagotovo “več kot nič”. Koliko je to konkretno, je vprašala Sukič. “Nimam te statistike. Vem, da sem napisala več kot eno.”
Sukič je ob tem zanimalo, ali ocenjuje, da so to dovoljšnje kompetence za vodenje NPU. “Ja,” je odgovorila šefica NPU, “glede na to, da preiskovalci sami vodijo preiskave in napišejo zaključni akt, vodja preiskave pogleda zaključni akt, nato gre v pregled k pomočniku direktorja in šele nato k direktorju. Prav tako se sproti upoštevajo usmeritve pristojnega tožilstva.”
Vedela za hišne preiskave pri Snežiču
Ko jo je Medved vprašal, ali Roka Snežiča, ki ga preiskujejo zaradi storitve kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in goljufije, pozna osebno, je to potrdila. Zanikala pa je, da bi ga obveščala o hišnih preiskavah, ki jih je NPU izvajal v začetku marca. “Ne vem, od kje vam informacija, da je bil obveščen o hišnih preiskavah,” je dejala.
Povedala je, da se pogosto zgodi, da osumljenci v času hišnih preiskav niso doma – kot je bilo to tudi v Snežičevem primeru – in da to ne pomeni, da so bili obveščeni o tem.
Iz preiskave se je izločila, takoj ko je izvedela, da proti Snežiču poteka preiskava, saj ni želela, da bi ji kdo očital vplivanje na preiskavo. Konflikta interesa, na katerega je opozorilo tožilstvo, v tej zadevi po njenem mnenju ni bilo.
Priznala je tudi, da je vedela, kdaj bodo pri Snežiču izvajali hišne preiskave, saj jo je vodja preiskave o tem obvestil, kljub temu da se je izločila iz postopka. Zakaj se je slednji tako odločil in o tem raje ni obvestil pomočnika direktorja, ki je bil zadolžen za ta primer, ne ve.
Član komisije Predrag Baković je vodjo NPU vprašal, ali drži, da jo je Snežič nekajkrat tudi počakal pred stavbo NPU. Neposredno tega ni potrdila, iz njenega odgovora pa je bilo razumeti, da to drži. Rekla je: “Leta 2012 smo delali ene zadeve, v katere sem bila vpeta tudi jaz.”
O kriminalistih, ki so bili premeščeni v delovne skupine
Na vprašanje, zakaj je bil kriminalist David Antolovič, ki je sprva vodil preiskavo proti Snežiču in drugim, imenovan v dve delovni skupini – delovno skupino za odpravo zaostankov in delovno skupino za migracije – in zato umaknjen kot vodja preiskave, je odgovorila, da kriminalist ne more hkrati voditi dveh delovnih skupin in hkrati voditi preiskavo.
Medved je dejal, da se je kmalu po imenovanju delovne skupine za odpravo zaostankov izkazalo, da so bili njeni člani premeščeni v “neke pisarne v Tacen” in da niso dobili ustreznih delovnih nalog. “To je laž,” je odgovorila Grah Lazar. Po njenih besedah jim je bilo 60 zadev takoj predanih v reševanje. V Tacnu pa naj bi bili zato, ker na NPU nimajo dovolj prostora za dodatnih pet kriminalistov.
Sredi preiskave je bil v delovno skupino premeščen tudi kriminalist Igor Kekec, ki je vodil preiskavo v zadevi o nabavi zaščitnih sredstev, je poudaril Medved. Na vprašanje, ali je kdo zahteval njegov umik s preiskave, je šefica NPU odgovorila, da tega nihče ni zahteval.
Sukič je opozorila, da je vodenje omenjene preiskave, v kateri je preiskovanec gospodarski minister Zdravko Počivalšek, prevzel kriminalist Mitja Nerat, ki pa ga Počivalšek javno hvali, minister Aleš Hojs pa mu čestita za preteklo delo. “Če preiskovanec hvali enega od preiskovalcev, se morate zamisliti, ali zadeva izgleda transparentno.” Grah Lazar je odgovorila: “Nerat je kompetenten kader, kaj govorijo ministri ali kdo drug, tega pa ne bom komentirala.”
Bakovića je zanimalo, kdo je predlagal nadzor nad delovanjem te delovne skupine. “Kdo ga je predlagal, to ne vem, je pa pod vodstvom kriminalistične policije,” je dejala zaslišana. Razlog za nadzor so bili po njenem mnenju očitki javnosti o tem, da v delovni skupini “nič ne delajo”.
“Tega seznama nimam pri sebi”
Bakovića je še zanimalo, koga od kriminalistov je kot šefica NPU še predlagala za imenovanje v delovno skupino, saj je povedala, da jih je predlagala “bistveno več kot (imenovanih) pet”. Vendar pa Grah Lazar tega ni želela povedati – niti v primeru, če bi sejo zaprli za javnost. Izgovorila se je, da tega seznama nima pri sebi.
Medved je vprašal, ali sta preiskavi reperja Zlatka in predsednika stranke Resnica Zorana Stevanovića zadevi, ki ju je NPU samoiniciativno vzel v obravnavo. Omenjena je namreč policija na protestnem shodu 5. oktobra pridržala zaradi suma kaznivega dejanja hujskanja k uporu. Grah Lazar je pojasnila: “Pred protesti 5. 10. je bila ustanovljena delovna skupina, ki spremlja kazniva dejanja v povezavi z organizacijo protestnih shodov. V njej so sodelovali tudi člani NPU. Takoj ko so bila odrejena pridržanja, se je začela bitka s časom, kako pravočasno vse narediti. (…) Edina rešitev je bila, da zadevo vzamemo na NPU. To je bila moja odločitev,” je povedala Grah Lazar.
Sukič je bila ostra tudi glede posnetkov pogovora med ministrom za okolje Andrejem Vizjakom in podjetnikom Bojanom Petanom, saj je prepričana, da obstaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja. Grah Lazar je dejala, da nedovoljenega snemanja ne bodo preiskovali, vsebinsko pa naj bi bila zadeva “delno pokrita” že v eni od preteklih preiskav NPU.
“V zadnjem letu so bili na NPU opravljeni štiri nadzori, ki so med drugim pokazali, da vodstvo tudi po več mesecev ni pregledalo zaključnih aktov in pobud za pridobitev odredb za hišne preiskave, kljub temu da je bilo vse usklajeno s tožilstvom. Izkazalo se je tudi, da so bili preiskovalci po nekaj mesecih umaknjeni s preiskav, nadomestil pa jih je drug preiskovalec, zaradi česar so postopki trajali dolgo. (…) Ni se upoštevalo 153. člena zakona o kazenskem postopku, po katerem bi morali biti dokazi poslani na pristojno tožilstvo, pa niso bili.”
Petra Grah Lazar
Lamberger: O črnem fondu nisem spraševal
Na seji je bil zaslišan tudi dr. Igor Lamberger, ki je NPU vodil samo nekaj mesecev. Zagotovil je, da je urad v času njegovega mandata deloval avtonomno pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj. Na vprašanje, ali lahko kdo vpliva na to, kaj bo preiskoval NPU, je Lamberger odgovoril, da o tem odloča generalni direktor policije.
Glede črnega fonda na NPU, o katerem naj bi ob primopredaji spraševal prejšnjega direktorja Darka Muženiča, je Lamberger zagotovil, da ga o tem ni spraševal, ampak ga je zanimalo zgolj o denarnih sredstvih urada. “Nič ne prekršim, če povem, da obstajajo specialni fondi za posebne metode in sredstva, za posebne operativne naloge: za navidezne odkupe, za navidezne odkupnine … (…) Mene je torej zanimalo, ali obstajajo denarna sredstva, ki bi jih moral prevzeti.”
Prav tako je zagotovil, da Muženiča ni spraševal o predalih, kjer naj bi bile “založene” zadeve.
Medved je izpostavil, da se je po Lambergerjevem prihodu zvrstilo več nadzorov nad delom NPU, pri čemer ga je zanimalo, ali je bila to njegova odločitev ali odločitev politike. Nadzori se vedno izvajajo in niso nič neobičajnega, je zagotovil Lamberger. V času njegovega mandata je bil izveden en nadzor, ki ga je podpisal namestnik generalnega direktorja policije.
“Prvič slišim”
Na vprašanje, kdo je zahteval izredni strokovni nadzor nad preiskavo v zadevi Matej Tonin zaradi suma izdaje tajnih podatkov, je Lamberger povedal, da to ni bil on in da tudi sicer ni prepričan, da je šlo v tem primeru za strokovni nadzor. Glede očitkov o nestrokovnem ravnanju kriminalista, ki je zaslišal Tonina, je povedal, da o tem s kriminalistom ni govoril.
Nenavadno je namreč, da je državni sekretar Franc Kangler javno komentiral ravnanje kriminalista, je izpostavil Medved. “Prvič slišim,” je dejal Lamberger.
Medved je izpostavil tudi zaplet v preiskavi o nabavi zaščitne opreme, ko je bil vodja sredi preiskave premeščen v delovno skupino za odpravo zaostankov. “Kako vi tolmačite to, da se ob tako profesionalnem delu kriminalistov zgodi, da se sredi preiskave umaknejo, in kdo je o tem odločal? Ali je bilo to že kdaj prej praksa?”
Lamberger se je odgovoru izognil, rekoč, da je bil marsikateri kriminalist imenovan v različne delovne skupine. “To lahko dojemaš kot pohvalo ali kot nekaj negativnega.”
Sukič je izpostavila, da v Sloveniji nimamo veliko vrhunsko usposobljenih kriminalistov in da je njihovo premeščanje v neke “bizarne” delovne skupine nenavadno. Takšne poteze je označila za “grobi poseg politike”. Lamberger je v odgovoru poudaril, da v policiji primanjkuje kadra.
O odtekanju informacij
Na seji je bilo govora tudi o hišni preiskavi pri ministru Zdravku Počivalšku. Lamberger je na vprašanje, ali je bil minister vnaprej opozorjen, odgovoril, da so se takrat “v medijih pojavili določeni podatki, ki so bili resnični”. Povedal je, da so v uradu preiskovali odtekanje teh informacij v medije, a te preiskave ni odredil sam. Potrdil je, da je vedel za datum in uro načrtovanih preiskav in da je o tem obvestil tudi generalnega direktorja in direktorja kriminalistične policije. Pobude za pridobitev odredbe za hišne preiskave ni pokazal nikomur, je zagotovil.
Na vprašanje, ali se je NPU v času njegovega mandata ukvarjal tudi z zadevo Trenta, v kateri je bil glavni osumljenec premier Janez Janša, je Lamberger odgovoril: “Nimam v spominu, da bi se.”
Jurič zagotovil, da pri izbiri Grah Lazarjeve ni nihče vplival nanj
V zaslišanjih so se člani preiskovalne komisije med drugim osredotočili na vprašanja o imenovanju nekdanjih vodilnih kadrov v policiji ter preiskovalcev NPU v posebne delovne skupine, ki zdaj delujejo v prostorih policijske akademije v Tacnu. Ustanavljanje teh delovnih skupine je bilo po besedah Medveda “ena sama farsa”, da bi se umaknili za vladajočo politiko moteči kadri. To so današnje priče zanikale. Jurič, ki je ustanovil delovno skupino za migracije, kamor so bili med drugim imenovani tudi nekdanja direktorica policije Tatjana Bobnar, nekdanji direktor uprave kriminalistične policije Boštjan Lindav, pomočnik direktorja NPU David Antolovič in dva kriminalista NPU, je zatrdil, da je omenjene v delovno skupino predlagal sam in da so bile vse odločitve njegove. Zanikal je, da bi bili sodelavci NPU umaknjeni, ter dejal, da jih je v skupino predlagal zaradi njihovih kompetenc. Povedal je še, da se je o tem, koga naj imenuje v delovno skupino za migracije, posvetoval s sodelavci, ni pa želel povedati, s kom. Pri tem odgovoru je vztrajal tudi po večkratnih pozivih članov preiskovalne komisije, da je na vprašanja dolžan odgovarjati.
Nekateri preiskovalci in vodilni v NPU pa so bili imenovani tudi v delovno skupino za razreševanje zaostankov na PU Ljubljana, med njimi Antolovič in vodja preiskav na NPU Igor Kekec. Kot razlog za imenovanje v to skupino je Grah Lazarjeva danes navedla, da je bila zaradi velikih zaostankov na PU Ljubljana pripravljena priskočiti na pomoč in ponuditi kompetentne kadre. Zatrdila je, da ji nihče ni “sugeriral”, naj Kekca, ki je bil vodja preiskave v zadevi nabave zaščitne opreme, imenuje v to skupino. Sama je predlagala več kot pet ljudi, ni pa želela povedati, kdo so preostali.
Tudi Jurič je zagotovil, da pri izbiri Grah Lazarjeve na čelo NPU ni nihče vplival nanj. Za razrešitev Lambergerja se je odločil, ker ga ni dobro poznal in si je sam želel izbirati sodelavce. Na vprašanje, s čim ga prepričala ravno Grah Lazarjeva, pa je odvrnil, da “dober glas seže v deveto vas” ter da za vodenje NPU bolj potrebuje managerske kot preiskovane izkušnje.
Travner odstopil iz “popolnoma osebnih razlogov”
Na dan hišnih preiskav pri Počivalšku je sicer odstopil tedanji generalni direktor Anton Travner. Danes je zatrdil, da je to storil iz “popolnoma osebnih razlogov”, ki jih ni dolžan razkrivati in niso povezani z omenjeno preiskavo. Na isti dan je odstopno izjavo podal tudi minister za notranje zadeve Aleš Hojs, ki je sicer še danes na ministrskem položaju.
Travner je pojasnil še, zakaj se je odločil za razrešitev tedanjega vodje NPU Darka Muženič, ki je bil sicer po sklepu sodišča razrešen nezakonito. Kot je dejal, je bil nezadovoljen z rezultati dela NPU, “bili pa so še drugi indici, ki so me prepričali, da je problem v vodstvu, in ne preiskovalcih”. Odgovoril je tudi na Muženičeve navedbe na prejšnji seji, da mu je v zameno za odstop ponujal tudi delovna mesta, ki sploh niso v njegovi pristojnostih, na konzularnih predstavništvih v tujini. Travner je dejal, da je tedaj govoril o mestu predstavnika policije v tujini, uradnika za zveze v Rimu.
Današnja pričanja, v katerih so priče zanikale vpliv politike na delo policije, so bila po Medvedovih besedah pričakovana, a jih številne “kontradiktornosti in zapletanja še bolj utrjujejo v prepričanju, da nas vladajoča politika v celoti pelje v podrejanje policije stranki SDS in ostalih strank, ki podpirajo koalicijo”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje