Menu Item
Vlada je Samuela Žbogarja razrešila z mesta državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu. Za njegovo naslednico je imenovala Sanjo Štiglic.
Osrednji del razprave na današnji seji vlade je bil namenjen proračunoma za leti 2024 in 2025, iz katerih naj bi 1,1 milijarde evrov namenili za obnovo po poplavah.
Med kadrovskimi zadevami pa je bila na dnevnem redu razrešitev državnega sekretarja na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) Samuela Žbogarja. Za njegovo naslednico je vlada imenovala Sanjo Štiglic.
Štiglic je bila v zadnjih mesecih generalna direktorica direktorata za multilateralno sodelovanje na zunanjem ministrstvu, v preteklosti pa je bila med drugim stalna predstavnica pri Združenih narodih v New Yorku in veleposlanica v Haagu. Državna sekretarka je bila že v času Cerarjeve vlade, ko je zunanje ministrstvo vodil Karl Erjavec.
Tokrat je bilo po besedah naših virov potrebnega kar precej prepričevanja, da je Štiglic privolila v prevzem državnosekretarskega mesta.
Dosedanji državni sekretar na MZEZ Samuel Žbogar odhaja na novo funkcijo. Vlada ga je julija imenovala za vodjo posebne misije za članstvo Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov. Njegovo imenovanje pa je sprožilo kar nekaj ogorčenja. Mnogi so namreč v tem prepoznali nezaupnico slovenskemu stalnemu predstavniku pri OZN v New Yorku Boštjanu Malovrhu, ki ga je sicer na to mesto imenovala ministrska ekipa Janeza Janše, a naj bi pri kandidaturi Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta opravil pomembno delo.
Žbogar je pred dnevi v izjavi za medije zavrnil navedbe, da bi njegovo imenovanje pomenilo nezaupnico Malovrhu, hkrati pa samovšečno dodal: “Je pa verjetno primeren razmislek o tem, kdo lahko najbolje zastopa Slovenijo v Varnostnem svetu, da bo izkoristila ti dve leti. Meni je v čast, da je vlada presodila, da sem to lahko jaz s svojimi izkušnjami, ki so malce večje, kot so izkušnje veleposlanika Malovrha.”
Postopek Žbogarjevega imenovanja je zmotil tudi predsednico republike Natašo Pirc Musar – označila ga je za “nenavadnega”. Po besedah naših virov sicer predsednica države Žbogarja zelo ceni in v njem prepoznava dobrega diplomata, a naj bi bila obveščena, da bo ta postal posebni odposlanec, in ne, da bo oblikovana posebna misija. Kot pravijo naši sogovorniki, so se nekatere države k imenovanju posebnega odposlanca v času članstva v Varnostnem svetu ZN v preteklosti že zatekle, izbire (vodje) posebne misije pa se doslej ne spomnijo.
Samuel Žbogar ima sicer bogat življenjepis. V času prvega članstva Slovenije v Varnostnem svetu ZN med letoma 1998 in 1999 je bil namestnik slovenskega predstavnika pri VS ZN. Od leta 2004 do leta 2008 je bil slovenski veleposlanik v Washingtonu. V tem času je sicer izbruhnila afera Washingtonska depeša. Takratni minister Dimitrij Rupel je Žbogarju očital, da je dokument prišel v javnost zato, ker ga ni označil z oznako zaupnosti, in je tedanjega veleposlanika v ZDA poklical na posvet v Ljubljano.
V mandatu Pahorjeve vlade je bil Žbogar zunanji minister. V tistem času se je Slovenija (drugič) potegovala za nestalno članico Varnostnega sveta ZN, a jo je premagal Azerbajdžan. Žbogar je še pred koncem Pahorjeve vlade postal posebni predstavnik EU za Kosovo in podal odstopno izjavo z mesta zunanjega ministra. A je Pahor zahteval, da mora opravljati tekoče posle do imenovanja novih ministrov oziroma vlade. Po zaključku službovanja na Kosovu je Žbogar leta 2016 prevzel vodenje delegacije EU v Severni Makedoniji, kjer je deloval do leta 2020, ko se je vrnil v Mladiko.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje