Vlada je potrdila proračuna za leti 2024 in 2025. Njuno pripravo so začeli že pred časom, dodatno pa so morali zagotoviti sredstva za obnovo in razvoj po avgustovskih poplavah. To naj bi storila z znižanjem odhodkov po posameznih resorjih, odhodki proračuna za leto 2024 pa se bodo kljub drugačnim napovedim povišali.
Vlada je pod streho spravila proračuna za leti 2024 in 2025. Kljub drugačnim napovedim bodo odhodki poskočili za milijardo evrov na 16,2 milijarde evrov.
Prihodki naj bi znašali 14 milijard evrov, primanjkljaj bo tako znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 3,3 odstotka BDP.
Ker bomo prihodnje leto pri primanjkljaju prekoračili 3 odstotke BDP, bomo morali zaprositi Bruselj, da nam zaradi poplav upošteva izredne okoliščine, in dopustiti presežni primanjkljaj. Do zdaj je bilo namreč tako, da se je v prvem letu sanacija lahko upoštevala na ta način – kot enkratni odhodek.
V letu 2025 vlada pričakuje 14,56 milijarde evrov prihodkov v državnem proračunu, odhodke pa je ocenila na 15,82 milijarde evrov. Primanjkljaj za leto 2025 je ocenjen na 1,26 milijarde evrov oziroma 1,8 odstotka BDP.
Po sprejetju je minister za finance Klemen Boštjančič dejal, da bosta proračuna za prihodnji dve leti v znamenju financiranja ukrepov za odpravljanje posledic poplav.
“Za sanacijo poplav bo šlo več milijard evrov. Sanacija bo zahtevala znatno preusmerjanje sredstev znotraj proračuna,” je dejal minister.
Proračun za leto 2024 je državni zbor skupaj z letošnjim sprejel novembra lani, zdaj pa je vlada pripravila predlog njegovih sprememb in še predlog proračuna za leto 2025 ter spremljajoče proračunske dokumente. Ob tem je morala upoštevati, da bodo naslednje leto spet začela veljati fiskalna pravila, ki so bila v času epidemije covida-19 razrahljana.
Javnofinančni primanjkljaj bo poskočil za eno odstotno točko
Javnofinančni primanjkljaj, ki je pomemben na ravni EU, kjer bodo prihodnje leto spet začela veljati fiskalna pravila, bo zaradi poplav namesto 2,8 odstotka BDP v letu 2024 znašal 3,8 odstotka BDP, je sklenila vlada. V načrte glede leta 2025 ni posegala.
Za odpravo škode po avgustovskih poplavah bo že v tem letu iz državnega proračuna za 600 milijonov evrov izdatkov. Za leto 2024 je vlada za ta namen predvidela 1,1 milijarde evrov sredstev, od tega 750 milijonov evrov v obliki rezerve na proračunski postavki ministrstva za finance, 350 milijonov evrov pa že pri posameznih ministrstvih.
Boštjančič je še povedal, da se transferji posameznikom in gospodinjstvom v letu 2024 ne bodo usklajevali. Enako velja za olajšave in lestvico za odmero dohodnine. Glede pokojnin je določeno, da se akontacija redne uskladitve v letu 2024, predvidene februarja, opravi že januarja.
#slider_4
V začetku 2024 bo potreben rebalans
Z zakonom se bo določil tudi obseg zadolževanja državnega proračuna, in sicer se bo lahko prihodnje leto zadolžil za največ 4,7 milijarde evrov, v letu 2025 pa za največ 4,3 milijarde evrov. Povprečnina za občine je za zdaj določena v višini 700 evrov na prebivalca za obe leti, a se bo lahko v primeru drugačnega dogovora z občinami tekom postopka v DZ še spremenila, je povedal minister.
Na vprašanje, ali so proračunski uporabniki upoštevali poziv vlade, naj zaradi poplav skrčijo svojo načrtovano porabo za štiri odstotke, je odgovoril, da je večina to storila. A kot je dodal, se sredstva za nekatera področja celo povečujejo, izpostavil je znanost, raziskave in razvoj ter pospeševanje gospodarstva. “Ta sredstva so najbolj pomembna za to, da na dolgi rok povečujemo prilive skozi doseganje višje dodane vrednosti,” je dejal.
Boštjančič verjame, da bo že kmalu v začetku leta 2024 potreben rebalans. Podatki glede škode po poplavah namreč še prihajajo, vlado pa pri pripravi predloga proračunov zavezuje poslovnik DZ, po katerem ju mora poslancem vsako leto poslati najpozneje do 1. oktobra.
“Bistveno lažje bi bilo, če bi lahko predlog proračunov poslali v DZ do konca leta,” je dejal in dodal, da so v dokumenta vključili za zdaj znane podatke. Več podrobnosti glede odhodkov bo določil zakon o obnovi po poplavah, ki se še pripravlja. Se pa bo z rebalansom poseglo tudi na prihodkovno stran proračuna, vlada je denimo kot enega od virov sredstev za obnovo po poplavah napovedala začasen davek na bilančno vsoto bank.
Gospodarska rast se letos umirja. Za letos Urad RS za makroekonomske analize in razvoj napoveduje 1,6-odstotno gospodarsko rast, prihodnje leto naj bi se pospešila na 2,8 odstotka. Kot je zapisal v ta mesec objavljeni najnovejši napovedi, v letu 2024 pričakuje postopno višjo rast tujega povpraševanja in krepitev rasti dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, spodbujene s sanacijo in obnovo po poplavah se bodo povečale tudi investicije. Leta 2025 se Sloveniji obeta 2,5-odstotna rast.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje