Policijski sindikat bo zahteval ustavno presojo novele zakona o organiziranosti in delu v policiji. Tako kot strokovnjaki in del opozicije tudi v sindikatu menijo, da sprejete spremembe omogočajo kadrovski cunami v policiji. Da želijo vladajoči tega izpeljati do aprilskih volitev, naj bi po navedbah opozicije nakazovalo tudi določilo, da morajo izbirni postopki za zasedbo direktorskih in komandirskih mest steči v treh mesecih.
Novela zakona o organiziranosti in delu v policiji po ocenah strokovnjakov omogoča, da bo notranji minister dirigiral, kdo bo zasedel ključne položaje v generalni policijski upravi, kdo bodo direktorji policijskih uprav in kdo bodo komandirji (po novem načelniki) policijskih postaj. Prepoznavajo celo nevarnost, da bodo notranjega ministra poklicali njegovi strankarski kolegi iz županskih vrst in mu sporočili, koga hočejo oziroma koga nočejo za komandirja policijske postaje.
V soboto, ko je novela zakona o organiziranosti in delu v policiji stopila v veljavo, je namreč velikemu delu policijskih direktorjev – med njimi direktorjema uniformirane in kriminalistične policije, direktorjem osmih policijskih uprav in komandirjem 111 policijskih postaj – položaj prenehal. Ti so po informacijah N1 že začeli dobivati sklepe o prenehanju položaja. Delo na dosedanjih mestih naj bi sicer nadaljevali, a le kratek čas. Najkasneje v treh mesecih se mora po sprejeti noveli, ki so jo podprli koalicijski poslanci ter poslanci Desusa, SNS in predstavnika manjšin, začeti izbirni postopek za omenjene direktorske in komandirske položaje.
Predsednik policijskega sindikata Slovenije (PSS) Rok Cvetko trdi, da so tem spremembam zakona v sindikatu nasprotovali, odkar so prvič prebrali predlagano novelo. Prepričan je celo, da je to eden od delov zakona, ki so neustavni. Zahtevo za ustavno presojo bodo vložili do konca tega meseca, je napovedal. Pri tem bodo ustavnim sodnikom predlagali tudi začasno zadržanje izvajanja spornih členov.
“Zakon zdaj omogoča kadrovski cunami v policiji,” pravi Cvetko. Po njegovih navedbah sicer ni jasno, kako bo vodstvo policije določbe uporabilo. Po noveli zakona namreč posebni izbirni postopek, standarde strokovne usposobljenosti, merila in kriterije ter metode preverjanja usposobljenosti predpiše minister za notranje zadeve na predlog generalnega direktorja policije.
Lobnikar: Novela lahko omogoča politične zlorabe
“Novela prinaša možnost, da lahko vladajoči na omenjene položaje v policiji imenujejo osebe, ki so jim všeč. Pride torej lahko do političnih zlorab, saj v zakonu ni nobenih zavor in ravnovesij več,” poudarja dr. Branko Lobnikar s Fakultete za varnostne vede.
Lobnikarju se to, da bo direktorjem policijskih uprav in komandirjem policijskih postaj po novem mandat omejen na pet let z možnostjo enkratne ponovitve, kar je v postopku sprejemanja novele motilo nekatere opozicijske poslance, ne zdi sporno. Kot pravi, se korupcijska tveganja v primeru neomejenih mandatov povečajo. Kot nesprejemljivo pa izpostavlja, da niso natančno predpisani postopki in pogoji za zasedbo omenjenih pomembnih položajev v policiji, s katerimi bi bila zagotovljena visoka stopnja strokovnosti in visoka stopnja integritete kandidatov.
“Obstaja vtis, da je bil zakon sprejet zgolj zato, da se na določene položaje v policiji imenujejo vladajočim všečni kandidati, ki po prejšnjem sistemu kriterijev za zasedbo teh mest niso izpolnjevali. Nepredstavljivo je, da živimo v državi, v kateri se zakon spreminja zato, da nekdo zasede določeno delovno mesto,” ocenjuje profesor na Fakulteti za varnostne vede.
Po Lobnikarjevih besedah je neodvisna policija garant svobode in varnosti. “Če neodvisne policije ni več, kar izhaja tudi iz videza neodvisnosti, to vpliva na pripravljenost ljudi za sodelovanje s policijo ter tudi na njihovo pripravljenost, da upoštevajo zakone.”
Spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki vladajočim omogočajo okrepljeno politično kadrovanje v policiji, med parlamentarno obravnavo v opozicijskih vrstah in v javnosti večje pozornosti niso bile deležne. V državnem zboru sta na spornost tega dela novele opozarjala predvsem poslanka Levice Nataša Sukič in poslanec SD Predrag Baković. Kot razlog, da se jima kolegi iz opozicije niso v večji meri pridružili, je Sukič danes navedla prakso Janševe koalicije, da vrže vabo, v katero se vsi zapičijo, v ozadju pa se odvijajo enako hude ali še hujše stvari. Pri spreminjanju zakona o organizaciji in delu v policiji so bili tako v ospredju pozornosti levosredinskih opozicijskih strank določila o predkazenskih postopkih.
Tako Sukič kot Baković sta danes poudarila, da se njuna bojazen, da bo novela vzpodbudila čistke v policiji, že uresničuje. “Do politizacije policije je doslej sicer že prihajalo, z novelo pa je takšno ravnanje dobilo zakonsko platformo,” je dejal Baković in dodal, da je podjarmljenje policije sicer skušnjava za vsakokratno vladajočo politiko.
Petra Grah Lazar po spremembi zakona postala direktorica NPU
Sukič in Baković sta izpostavila tudi sporno sobotno imenovanje Petre Grah Lazar za direktorico NPU. O tej nastavitvi je včeraj poročala POP TV. Imenovanje je začasno, za obdobje treh mesecev, in je potrebno zaradi zagotavljanja nemotenega opravljanja nalog policije, so to kadrovsko potezo pojasnili na policiji.
Od oktobra 2020 je Petra Grah Lazar delo direktorice NPU opravljala kot vršilka dolžnosti, pri čemer so mnogi javno izražali dvome, ali izpolnjuje pogoje za imenovanje na direktorsko funkcijo. Z novelo, po kateri NPU sodi pod upravo kriminalistične policije, pa je bil iz zakona črtan člen, da se za postopek imenovanja direktorja NPU uporablja tisti del zakona o javnih uslužbencih, ki določa način imenovanja direktorja organa v sestavi. S tem je bilo omogočeno, da Petro Grah Lazar, ki je sicer blizu vodilnim predstavnikom SDS, za direktorico NPU (začasno) imenujejo mimo določb zakona o javnih uslužbencih. V opozicijskih vrstah tako ni osamljena ocena, da je bila prav njena postavitev osrednji namen sprememb zakona o organiziranosti in delu v policiji.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje