Javni sektor: Kje bi vzeli, kam bi dali ali zakaj so problem javni uslužbenci

"Gospodarski potencial države zavira tudi obsežen javni sektor. Nekaj deset tisoč ljudi, ki so tam, kjer to ni potrebno, manjka v gospodarstvu, zato moramo uvažati delovno silo." To je le ena od izjav, s katero je predsednik vlade Janez Janša napovedal "mehko prestrukturiranje" zaradi po njegovem prevelikega javnega sektorja. Ta je konec lanskega leta zaposloval 196.123 javnih uslužbencev, kar predstavlja 16,8 odstotka vseh zaposlenih, medtem ko je povprečje članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) 18,4 odstotka.

Kje konkretno bodo kadrovsko "rezali", premier ni povedal, saj na vseh ministrstvih, kot je dal vedeti, pregledi po sto dnevih vladanja še niso opravljeni; zagotovo pa je s tem med zaposlene v javnem sektorju vnesel nemir.

Iz njegovih besed je bilo med drugim mogoče razumeti, da bi lahko tudi zaradi združevanja ministrstev izvajali "mehko prestrukturiranje" v državni upravi. "Tam, kjer je preveč ljudi, kjer je več institucij, ki delajo isto stvar, tam, kjer se umetno ustvarjajo delovna mesta, je inflacija zakonodaje in regulacije." Pri tem je, izvzemajoč policijo in vojsko, ocenil, da ob današnji digitalizaciji in umetni inteligenci, ni razlogov, da se je civilni del državne uprave "enormno povečal".

Rast na račun političnega kadrovanja

Vladni podatki so pokazali, da naj bi se ožji del državne uprave, v katero sodijo ministrstva in vladne službe, v petih letih povečal za osemnajst odstotkov, in sicer z 11.831 na 13.970. Ni pa Janša razkril, da je primerjava zaposlovanja v državni upravi v obdobju zadnjih treh vlad pokazala, da se je glede na časovno trajanje posamezne vlade največ zaposlovalo prav v času tretje Janševe vlade.

Če je bilo v vladi Marjana Šarca (2018-2020) v državni upravi vsak mesec osem novih zaposlitev, je bilo v tretji Janševi vladi (2020 -2022) 28 zaposlitev na mesec, v vladi Roberta Goloba, pri čemer je vključeno obdobje od junija 2022 do decembra lani, 17,9 novih zaposlitev mesečno. Pregled poročila o realizaciji skupnih kadrovskih načrtov od 2020 do 2025 je še pokazal, da se je v civilnem delu državne uprave največ zaposlovalo prav na ministrstvih.

Pri tem predsednik Sindikata državnih organov Frančiška Verka meni, da gre rast števila zaposlenih na ministrstvih v veliki meri pripisati političnemu kadrovanju. "Vsaka vlada za svojo predhodnico ugotovi, da je preveč zaposlovala, hkrati v vsaki ljudi, ki so jih v začetku mandata zaposlili na zaupanje, torej za določen čas, tik pred iztekom mandata zaposlijo za nedoločen čas. Tudi sicer vsaka politična garnitura pripelje svoje ljudi, tiste, ki ji niso pogodu in imajo praviloma zelo dobre plače, pa potisne v pisarne za odslužen kader, kjer čakajo na novo priložnost. Zamenjajo ves vodstveni kader do vodij oddelkov, kar ni prav. In to velja za vse vlade, ne glede na ideološki predznak. Potem se pa čudijo porastu številk."

Da se skozi napovedi, kot jih je podal predsednik vlade Janša zrcali odnos vladajočih do javnih uslužbencev, pri čemer ni jasno, kako je prišel do številke nekaj deset tisoč zaposlenih viška, opozarja tudi generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) Martina Vuk.

"Ko pavšalno napoveš, da je nekaj deset tisoč javnih uslužbencev preveč, s tem poskušaš skozi javno mnenje tudi zniževati njihov ugled, saj je že tako pogosto slišati, da je pol javnega sektorja odveč. Ko pa ljudem razložiš, da so to ljudje, ki zanje opravljajo storitve, kot so zaposleni na upravnih enotah, v šolstvu, zdravstvu, socialnem varstvu, se njihov pogled nekoliko spremeni." Tako Vuk, ki izpostavi, da so uradniki po ministrstvih tisti, ki pišejo zakon in druge predpise, opravljajo analize, dajejo pojasnila za izvajalce predpisov. In tega ni mogoče kar čez noč ukiniti. Poleg tega se predpisi oblikujejo po nalogu ministrov in vlade ter niso kaprica javnih uslužbencev.

Napoved odpuščanj kot del vojne

Vuk se zato sprašuje, ali je razloge za napoved odpuščanj morda iskati v milijardi evrov, ki jim manjka, če bo na referendum čakajoč interventni zakon potrjen. Prav tako bi odpuščanja v javnem sektorju, tako Vuk, povzročila nižanje obsega javnih storitev in posledično padec kakovosti, kar bi odprlo pot delni privatizaciji.

Pri tem generalna sekretarka KSJS izpostavi, da se "kljub zmanjšanju števila ministrstev in reorganizaciji, število funkcionarjev - z izjemo ministrov - ni pomembno zmanjšalo, tako da se z racionalizacijo ne morejo pohvaliti". Napoved odpuščanj vidi kot "del vojne proti sindikatom, ki jo je koalicija začela z vložitvijo novele zakona o delovnih razmerjih, ki bi ukinila delodajalčevo obveznost direktnega nakazovanja sindikalne članarine sindikatom. Nadaljujejo pa jo zaradi sindikalnega zbiranja referendumskih podpisov proti interventnemu zakonu, o katerem se kljub obvezujočemu socialnemu dialogu z nami pred sprejetjem niso posvetovali."

Vuk pravi še, da jim poskušajo omejevati sindikalno delo tudi pri obveščanju članstva o zbiranju podpisov in sami vsebini interventnega zakona v posameznih institucijah.

Na vprašanje, ali bodo preselitve določenih ministrstev ali njihovih delov v Novo mesto, Maribor in Celje prinesle prihranke, kot je napovedal predsednik vlade, tako Verk kot Vuk odgovarjata nikalno. "Nekaj javnim uslužbencem se mogoče ne bo treba voziti več v Ljubljano, a večina jih živi v prestolnici ali njeni okolici in se bodo tako prisiljeni voziti še dlje. Tam bo treba najeti ali kupiti stavbe, poskrbeti za informacijsko varnost, obenem pa bo glavnina sestankov in vlade še vedno delovala v Ljubljani, tako da o prihrankih ni mogoče govoriti," pravi Vuk, ki opozori, da s takimi potezami vlada vnaša le še dodatno nezadovoljstvo med zaposlene, kar lahko prispeva k manjši motiviranosti za delo.

Ena od potez, ki je močno vznejevoljila velik del javnih uslužbencev, ki se vozijo v prestolnico in izgubljajo čas v zastojih, je močna omejitev ali celo ukinitev dela od doma, kot je primer ministrstva za notranje zadeve in javno upravo. Takšne poteze so nerazumne ne le z vidika lažjega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, temveč tudi z vidika dejanskega nižanja stroškov za prevoz na delo in z dela.

Sovražniki ljudstva in družbeni inženiring

Gorana Lukića iz Delavske svetovalnice, kamor se zaradi kršitev pravic v veliki meri zatekajo tuji delavci, izjave in zakonodajni predlogi, skozi katere se želi javne uslužbence, sindikate in tujce prikazati kot sovražnike ljudstva, ki med drugim prinašajo nizko dodano vrednost, ne čudi. Skrbi pa ga družbeni inženiring, ki se ga loteva sedanja oblast. "Očitno je, da jim ne zadostuje opravljanje javnih funkcij in upravljanje javnih politik, temveč želijo korenito poseči v temelje družbe in jo ukrojiti po svoji podobi in željah. Do ljudi se obnašajo kot do figur na šahovnici; ene premakneš, druge odstraniš, tretjim nekaj pravic odvzameš. Zato je toliko bolj pomembno, da se posamezniki ne zapiramo vsak v svoj mehurček, kar je interes oblasti, temveč se povezujemo in smo solidarni."

In kaj na Janševe napovedi pravijo v gospodarstvu, od koder je bilo že večkrat slišati o prevelikem in prebogatem javnem sektorju? Mitja Gorenšček, glavni izvršilni direktor Gospodarske zbornice Slovenije za socialni dialog priznava, da je tudi njih predsednik vlade presenetil z izjavo. Sam ocenjuje, da bi se del javnih uslužbencev lahko prezaposlil v gospodarstvu. Pri tem vidi predvsem pravnike, ekonomiste in tehnične profile.

Sicer pa dodaja, da javni uslužbenci "tuje delovne sile ne bi mogli nadomestiti, saj se tisti tujci, ki jih Slovenija še zanima, zaposlujejo na manj zahtevnih delovnih mestih". Tudi podatki republiškega zavoda za zaposlovanje kažejo, da so se državljani tretjih držav pri nas v lanskem letu najpogosteje zaposlovali v predelovalni dejavnosti, gradbeništvu, transportu, skladiščenju ter v nastanitveni in gostinski dejavnosti. Podoben trend je bil tudi v preteklih letih.