Menu Item
Bo morda med jutrišnjo razpravo o razrešitvi odstopila z mesta kmetijske ministrice, smo vprašali Ireno Šinko. "Nikakor," nam je odgovorila. Po razrešitvi, ki se ji obeta, se bo vrnila v službo na oddelek za okolje in prostor upravne enote Murska Sobota. V staro službo, in sicer na agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja, se vrača tudi sedaj že bivša ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Nekdanji minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan pa je brezposeln.
Potem ko se je državni zbor v ponedeljek seznanil z odstopoma ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik in ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana, bodo poslanci jutri odločali o predlogu predsednika vlade za razrešitev ministrice za kmetijstvo Irene Šinko.
Ta se je namreč po tem, ko jo je premier Golob obvestil o razhodu, odločila, da ne bo odstopila, temveč naj jo državni zbor s funkcije razreši.
Kot razlog za odhod ministrice Šinko je Golob navedel njeno branjenje uprave za varno hrano, čeprav ta “ni zagotavljala pravočasnega, jasnega in zanesljivega obveščanja javnosti o živilih, ki niso skladna ali varna za potrošnika”. Pri točki o razrešitvi ministrice za kmetijstvo je v državnem zboru predvidenih slabe tri ure razprave, oglašali pa naj bi se zlasti poslanci SDS in Svobode.
Dvoma, da ministrica Šinko ne bi bila razrešena, tako rekoč ni –za razrešitev je sicer potrebna večina glasov poslancev, ki so glasovali. Je pa v koalicijskih vrstah, zlasti v Gibanju Svoboda, mogoče slišati nekaj pomislekov o potrebnosti odhoda kmetijske ministrica oziroma razmišljanja, da bi si slovo bolj zaslužili nekateri drugi ministri. Prav tako ne manjka ocena, da so Golobovemu predlogu za razrešitev Šinko v precejšnji meri botrovale osebne povezave. Zato je bilo mogoče v zadnjih dneh po parlamentarnih kuloarjih slišati, da bi utegnil kdo od koalicijskih poslancev ministrico podpreti oziroma se pri glasovanju o njeni razrešitvi vzdržati ali se glasovanju izogniti. Pri tem so nekateri izpostavljali predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Ta je na naše vprašanje, kako bo jutri glasovala, odgovorila: “Glasovala bom, tako kot vedno, po svoji vesti.”
V največji stiski se bo nedvomno znašel poslanec Svobode Dejan Süč, ki je bil do nastopa poslanske funkcije pred tremi tedni vodja kabineta kmetijske ministrice Šinko. Ob odhodu s tega mesta je na družbenem omrežju Facebook zapisal: “V največjo čast in zadovoljstvo mi je bilo sodelovati z ministrico Ireno Šinko, za katero lahko iskreno povem le, da takšne profesionalke v svojem življenju še nisem imel priložnost pobližje spoznati. Prepričan sem, da smo lahko Prekmurci hvaležni, da nas v Ljubljani zastopa ministrica, kot je gospa Šinko.” Na naše vprašanje, kako bo torej Süč jutri glasoval, nam iz poslanske skupine Gibanje Svoboda niso odgovorili.
Da je razmišljal, da bi se pri glasovanju o razrešitvi ministrice Šinko vzdržal – nenazadnje oba prihajata iz Prekmurja – pa nam je potrdil poslanec SD Damijan Zrim. Vendar je nato, kot nam je dejal, sklenil, da bo sledil odločitvi poslanske skupine Socialnih demokratov, ki bo tako enotno glasovala za razrešitev ministrice.
Skrivnostni pa so v poslanski skupini Levica. Nekaj njenih poslancev naj bi menda zaradi bolezni in službene poti na jutrišnji seji državnega zbora sicer manjkalo.
So nam pa v opozicijski Novi Sloveniji dejali, da bodo vsi njihovi poslanci glasovali za razrešitev kmetijske ministrice. “Nimamo razlogov, da bi jo podprli,” so poudarili. Prav tako si Irena Šinko ne more obetati podpore poslancev največje opozicijske stranke SDS.
Premier Golob je pred dnevi dejal, da ga je presenetilo, da Šinko ne želi odstopiti sama. Razen nje so se sicer za odstop odločili vsi ministri, ki jim je Golob doslej sporočil, da jih ne vidi več v vladni ekipi, željo premierjev pa so večinoma upoštevali tudi ministri v prejšnjih vladah. Od konstituiranja prvega državnega zbora dalje so bili tako na predlog predsednikov vlad razrešeni le štirje ministri. Prvi je bil v času druge Drnovškove vlade leta 1994 razrešen takratni obrambni minister Janez Janša. Odnesla ga je afera Depala vas.
Deset let kasneje je bil razrešen zunanji minister Dimitrij Rupel. K predlogu tedanjega premierja Toneta Ropa je pomembno prispeval Ruplov predčasni odhod z uradnega obiska v Londonu, da se je lahko v Ljubljani udeležil srečanja Zbora za republiko. Leta 2006 z ministrskega mesta ni hotel odstopiti minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič. V predlogu za njegovo razrešitev je takratni premier Janez Janša navedel nezadovoljivo vodenje resorja in nepotrebne konflikte pri vodenju socialnega dialoga. Zadnji razrešeni minister je bil leta 2015 Janko Veber. Tedanji premier Miro Cerar je njegovo razrešitev z mesta obrambnega ministra predlagal, ker je Veber obveščevalno-varnostni službi ministrstva za obrambo naročil analizo posledic morebitne prodaje Telekoma Slovenije.
Tudi za Karla Erjavca in Aleksandro Pivec je bil v državnem zboru že predlog za razrešitev, a sta med razpravo o njem odstopila. Odhod Erjavca s čela okoljskega ministrstva je leta 2010 takratni premier Borut Pahor predlagal zaradi poročila računskega sodišča o neurejenem področju ravnanja z odpadki. Odločitev, da tik pred glasovanjem o razrešitvi vendarle odstopi, je Erjavec pospremil z besedami, da ne želi, da bi premier Pahor še naprej trpel, saj je razprava v parlamentu zanj očitno mučna. Razrešitev ministrice za kmetijstvo Aleksandre Pivec pa je leta 2020 tedanji predsednik vlade Janez Janša predlagal po tem, ko so to zaradi prepletanja njenih službenih in zasebnih poti zahtevali v ministričini stranki Desus.
Ministrico Šinko smo vprašali, ali bi se lahko zgodilo, da bi med jutrišnjo razpravo o razrešitvi odstopila. “Nikakor. Počakala bom na izid glasovanja v državnem zboru,” nam je odgovorila. Premier Golob je sicer že napovedal, da bo vodenje kmetijskega resorja po pričakovani razrešitvi Šinko začasno prevzel minister za obrambo Marjan Šarec, Šinko pa nam je povedala, da se vrača na oddelek za okolje in prostor upravne enote Murska Sobota, kjer jo čaka delovno mesto.
Delovno mesto, in sicer na agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, čaka tudi sedaj že bivšo ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik; tja se bo po krajšem dopustu vrnila v ponedeljek. Služba pa ne čaka sedaj že nekdanjega ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana. Ta je bil namreč, preden je lani zasedel ministrsko funkcijo, skoraj 16 let župan občine Tolmin.
Z odhodom ministrov prenehajo mandati tudi državnim sekretarjem, prav tako pa prenehajo veljati pogodbe o zaposlitvi tistim zaposlenim, ki so prišli v kabinet na ministrovo zaupanje. Na ministrstvu za naravne vire in prostor so nam povedali, da je po prihodu Alenke Bratušek kot začasne ministrice na tem resorju možnost podpisa nove pogodbe o zaposlitvi za obdobje enega meseca dobilo vseh šest zaposlenih, ki so bili v kabinetu že na zaupanje ministra Uroša Brežana. Pogodbo so podpisali štirje, dve uslužbenki pa tega nista storili. Ena od njiju je bila šefinja Brežanovega kabineta Maja Kostanjšek. Ob tem so nam na ministrstvu za naravne vire in prostor še povedali, da se je v kabinetu začasne ministrice Bratušek za obdobje enega meseca zaposlila tudi dosedanja državna sekretarka na ministrstvu Lenka Kavčič.
Kot smo poročali, pa v kabinetu začasnega ministra za javno upravo Klemna Boštjančiča ostaja pet oseb, ki jih je na zaupanje zaposlila že ministrica Sanja Ajanović Hovnik. Šesti osebi – nekdanjemu vodji poslancev LMŠ Branetu Goluboviću – pa pogodba o zaposlitvi ni bila ponujena v podpis.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje