Drago Šketa je pred predsednico državnega zbora zaprisegel kot novi stari generalni državni tožilec. Vodenje slovenskih tožilcev bo nadaljeval še nadaljnjih šest let. Šketa napoveduje, da si bo prizadeval za neodvisno in strokovno delo tožilcev.
Pred predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič je danes prisegel generalni državni tožilec Drago Šketa, ki je funkcijo opravljal že v prejšnjem mandatu. Šketa napoveduje, da si bo prizadeval za neodvisno in strokovno delo tožilcev, podpira tudi prizadevanja tožilcev za enakopravno obravnavo v pogajanjih za odpravo plačnih nesorazmerij v pravosodju.
Tožilci so namreč nedavno izrazili zaskrbljenost, da na usklajevanja o odpravi plačnih nesorazmerij v pravosodju niso vabljeni skupaj s sodniki. Ob tem so na ministrstvo za javno upravo naslovili zahtevo, da jih povabi na naslednje usklajevalne sestanke s predstavniki sodstva, kar podpira tudi novi stari generalni državni tožilec.
Šketi, ki je funkcijo opravljal še v prejšnjem mandatu, so poslanci nov mandat potrdili 18. aprila s 54 glasovi za in 25 proti.
“Po mednarodnih standardih smo tožilci in sodniki načeloma izenačeni glede plačne problematike. Podpiram pogajanja za odpravo plačnih nesorazmerij in naše zahteve, ki so umestne in pravične,” je v izjavi za javnost pri prisegi v DZ poudaril Šketa.
Šketa pričakuje podporo državnega zbora in vlade
Materialna neodvisnost in kadrovska popolnjenost državnega tožilstva sta namreč glavna predpogoja, da lahko tožilci opravljajo delo v polni meri, je poudaril Šketa, ki v pogajanjih v zvezi s plačami pravosodnih funkcionarjev pričakuje tudi podporo državnega zbora in vlade.
Glede odprave sovražnega govora Šketa poudarja, da gre za družbeni pojav, ki bi ga morali v družbi nasloviti širše, ne le deležniki v pravosodju, temveč tudi v parlamentu. Ponovil je, da državno tožilstvo v okviru kazenskega pregona obravnava od pet do osem odstotkov primerov sovražnega govora. Drugi primeri se preganjajo v zasebnih tožbah ali v okviru prekrškovnega prava, je dodal.
Med glavnimi področji, za katere si želi, da bi bila urejena v času njegovega novega šestletnega mandata na mestu generalnega državnega tožilca, je Šketa izpostavil večjo prepoznavo kaznivih dejanj v družbi, obvladovanje kaznivih dejanj zoper šibkejše oziroma ranljive, ureditev kaznivih dejanj, povezanih s kršitvijo pravic delavcev, razreševanje družinskega nasilja oziroma nasilja nad otroci ter medvrstniško nasilje.
Ob tem je izpostavil, da bi se morali razreševanja medvrstniškega nasilja v družbi lotiti celostno. Pri tem je izpostavil tako socialno kot pedagoško delo, pod drobnogled bi bilo potrebno vzeti tudi vprašanje hrambe in registracije orožja, je dodal.
Generalnega državnega tožilca imenuje državni zbor na obrazložen predlog Državnotožilskega sveta po predhodni pridobitvi mnenja vlade, Šketa pa je bil edini kandidat za to funkcijo.
Šketa ima ” visoko stopnjo integritete in strokovne usposobljenosti”
Kandidata je podprla vlada, ki ocenjuje, da je Šketa osebnostno in strokovno primeren ter ustrezen za vnovično imenovanje za generalnega državnega tožilca. Kot izhaja iz mnenja, je na podlagi kandidatovega življenjepisa in strateškega programa dela mogoče utemeljeno sklepati, da ima visoko stopnjo integritete in strokovne usposobljenosti. S tem so strinjali tudi v koalicijskih Gibanju Svoboda, SD in Levici, saj so njihovi poslanci kandidata podprli.
Nasprotovanje kandidatu pa so izrazili v poslanski skupini SDS, kjer imajo po besedah Dejana Kaloha pomisleke zaradi njegovega preteklega dela na področju učinkovitega dela celotne državnotožilske organizacije. Kot je dejal, so bili v prvem mandatu Škete priča nekaterim “šlamastikam”, kjer se tožilstvo ni odločilo za pregon.
Skoraj celotno kariero v državnotožilski organizaciji
Šketa je sicer v svoji predstavitvi na skupni seji mandatno-volilne komisije in odbora za pravosodje med drugim opozoril predvsem na pomanjkljivo kadrovsko sliko državnega tožilstva. Kot je izpostavil, se na državnem tožilstvu spopadajo z odhodi tožilcev, saj da gre za odgovorno in stresno delo, ob tem pa tožilci ne prejemajo primernega plačila. Kadrovski deficit bo po njegovih besedah v prihodnje izziv predvsem zaradi porasta določenih kaznivih dejanj.
Novoimenovani generalni državni tožilec je skoraj celotno kariero gradil v državnotožilski organizaciji, sprva kot strokovni sodelavec, kasneje kot pomočnik okrožnega državnega tožilca, nato kot okrožni državni tožilec. Bil je tudi vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, vse do leta 2017, ko je prevzel funkcijo generalnega državnega tožilca. Generalno državno tožilstvo so v preteklosti vodili Anton Drobnič, Zdenka Cerar, Barbara Brezigar, Zvonko Fišer in Šketa.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje