Menu Item
Slovenija je prvič dosegla cilj obnovljivih virov v končni rabi energije, ki je zastavljen pri 25 odstotkih. Tako ne bo več treba kupovati statističnega deleža od drugih držav. Eden od razlogov za doseganje cilja je vse več sončnih elektrarn, za katere so zdaj na voljo nove subvencije.
Slovenija je prvič dosegla cilj obnovljivih virov (OVE) v končni rabi energije, ki je zastavljen pri 25 odstotkih. V lanskem letu smo porabili 25,3 odstotka OVE, kar pomeni, da nam ne bo več treba kupovati statističnega deleža od drugih držav, za kar smo v zadnjih letih plačali okrog 18 milijonov evrov.
25 odstotkov OVE je v okviru EU določen cilj, ki bi ga morali dosegati od leta 2020, a Sloveniji v preteklih letih to ni uspelo. V letu 2020 je bil doseženi delež 24,1 odstotka, preostanek smo statistično odkupili od Češke in za to plačali 4,9 milijona evrov. V letu 2021 je bil delež 24,64 odstotka, za manko smo Čehom plačali 2 milijona evrov. V letu 2022 pa je bila proizvodnja obnovljivih virov še šibkejša, predvsem zaradi manjšega delovanja hidroelektrarn ob hudi poletni suši. Dosegli smo zgolj 22,94 odstotka OVE v končni rabi energije in Hrvaški za dokup plačali 10,8 milijona evrov.
“Končni dosežek je 25,3 odstotka OVE. S tem smo postali bolj kredibilni, višje samozadostni in samooskrbni,” je povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
Eden od razlogov, da je Slovenija končno dosegla cilj, je vse več v omrežje priključenih manjših sončnih elektrarn. Maja letos je bilo takih gospodinjskih odjemalcev 51 tisoč, do konca leta naj bi jih bilo glede na predvidene priklope 70 tisoč, kar je okrog 8 odstotkov vseh gospodinjstev.
Drugi razlogi za doseganje cilja so še velika lanska proizvodnja v hidroelektrarnah zaradi obilnih padavin, več proizvodnje iz kogeneracije, večji delež biogoriv v prometu, na drugi strani pa tudi manjša poraba v industriji in zaradi energetske sanacije stavb.
Lahko torej zdaj presežek 0,3 odstotka iztržimo? “Če bo interes kakšne države za točno tak odstotek, absolutno, ponavadi pa gre za večje izmenjave statističnih prenosov,” je povedal minister Kumer.
Simulacije kažejo, da bi lahko Slovenija tudi za leto 2024 dosegla cilj, za leto 2025 pa ocene še ni. Cilj OVE moramo v prihodnje še zvišati. V posodobljenem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) bo cilj bolj ambiciozen, med 31 in 33 odstotki OVE po letu 2030.
Nov razpis za subvencije sončnih elektrarn
“Ključno je, da ljudje spoznavajo, da si lahko s samooskrbno napravo znižujejo stroške in tako postanejo tudi okoljsko najbolj ozaveščeni,” je poudaril minister Kumer in dodal, da bo država prebivalstvu pri tem še naprej pomagala “z zelo konkurenčno in ljudem dostopno shemo”.
Od včeraj se je namreč mogoče prijaviti na javni poziv Borzena za subvencioniranje samooskrbe s sončnimi elektrarnami. Javni poziv je namenjen fizičnim osebam. Na voljo je 30 milijonov evrov, od tega 5 milijonov za skupnostne elektrarne, ki jih skupaj postavi več fizičnih oseb ali zadruga, na primer na strehi stanovanjskega bloka.
Podpora za elektrarno za posamezno gospodinjstvo znaša do 675 evrov na kilovat (kW) instalirane nazivne moči elektrarne v primeru hkratne investicije v hranilnik energije oziroma največ 40 odstotkov upravičenih stroškov. V primeru brez hranilnika pa 250 evrov na kW moči oziroma do 25 odstotkov upravičenih stroškov. Za skupnostno elektrarno je podpora še nekoliko višja.
Ta shema poleg za tiste, ki so lani že imeli sončno elektrarno, velja tudi za uporabnike, ki so soglasje za priključitev elektrarne oddali do konca leta 2023 in jo bodo postavili do konca letošnjega leta. Po novi shemi se meritev oddane in prevzete energije izvaja mesečno, uporabnik pa plača vso prejeto energijo in za celoten odjem tudi omrežnino. Pri tem se lahko z distributerjem dogovori za odkup presežne energije; nekateri distributerji ponujajo odkup viškov v obliki dobropisa.
Na ministrstvu pravijo, da se lahko z državno podporo, oprostitvijo plačila prispevkov za OVE in učinkovito rabo energije ter paketi dobaviteljev elektrike nova shema izplača prav tako, kot se je do konca preteklega leta, ko je še veljal sistem neto meritev (t. i. net metering).
Ukinitev prejšnjega sistema neto meritev je razlog, da so bila elektropodjetja konec preteklega leta zasuta z vlogami, samo decembra je bilo vloženih 22 tisoč, kar je povzročilo zamude. Do julija naj bi obdelali vse, obljubljajo na MOPE. Četrtina vlog za priklop je sicer zavrnjenih zaradi preobremenjenosti omrežja, a z milijonskimi vlaganji tega krepijo, pravijo pristojni, nazadnje z 80 milijonov evrov iz Načrta za okrevanje in odpornost za nadgradnjo nizkonapetostnega omrežja
“Računamo, da bo Slovenija letos početverila delež sončnih elektrarn, kot smo ga imeli ob nastopu mandata pred dvema letoma,” je optimistično napovedal minister Kumer.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje