Evropska komiisja je na Sodišče EU vložila tožbo, saj je Slovenija 21. decembra 2020 zamudila rok za prenos Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah. Za Slovenijo Komisija predlaga denarno kazen.
Evropska komisija je zoper Slovenijo vložila tožbo zaradi nepravočasnega prenosa evropske zakonodaje o elektronskih komunikacijah, so sporočili z Službe vlade za digitalno preobrazbo.
Komisija je tožbo na Sodišču EU zoper Slovenijo vložila, saj bi Slovenija morala najpozneje do 21. decembra 2020 v nacionalni pravni red prenesti Direktivo (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah. Obveznosti doslej še ni izpolnila.
Komisija predlaga Sodišču, naj Sloveniji naloži plačilo denarne kazni v znesku 2.726 evrov na dan, pri čemer bi se dnevi začeli šteti z dnevom razglasitve sodbe, in plačilo pavšalnega zneska v višini 1.390,77 evra na dan, pomnoženega s številom dni trajanja kršitve z najnižjim pavšalnim zneskom 383.000 evrov, so še sporočili z vladne službe za digitalno preobrazbo.
Zaradi zamude pri prenosu evropske direktive je ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh izrazila nezadovoljstvo. Kot je pojasnila po navedbah službe za digitalno preobrazvo, “je ena od njenih ključnih prioritet zagotoviti čim prejšnji sprejem novega Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), s katerim bo zagotovljen pravilen in popoln prenos Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah in s katerim bodo zagotovljene številne koristi za državljane.”
Predlog tega zakona je trenutno v parlamentarnem postopku. Državni zbor je tako 1. julija soglasno, z 80 glasovi za in brez glasu proti, sprejel sklep, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Ministrica pričakuje, da bo zakon z ustreznimi amandmaji sprejet do jeseni in v tem primeru bi bila kazen za Slovenijo nižja, kot če bi zakon sprejeli kasneje.
Zakon naj bi okrepil varnost elektronskih storitev
Predlog zakona je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Brankom Grimsom (SDS), v prejšnjem mandatu pa je v DZ z njim dvakrat neuspešno poskušala vlada Janeza Janše. Zakon bi nadomestil veljavni zakon o elektronskih komunikacijah iz leta 2004.
Med drugim je predvideno spodbujanje povezljivosti in širitve visokozmogljivih omrežij po vsej Sloveniji, olajšanje zamenjave ponudnikov storitev, ki bi bila po predlogu brezplačna, ter vzpostavitev javnega sistema obveščanja in alarmiranja. Poleg tega naj bi med drugim z implementacijo zlasti strateških ukrepov iz nabora orodij EU za kibernetsko varnost tehnologije 5G okrepili varnost elektronskih storitev.
Prav določila, ki naj bi omogočila izločanje določenih proizvajalcev opreme s trga – v razpravah v prejšnjem mandatu DZ in tudi ob prvi obravnavi zadnjega predloga se je v DZ omenjalo kitajskega velikana Huawei – in posege v neodvisnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos), so bila razlog, da v prejšnjem mandatu zakon ni bil potrjen.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje