Med sodniškimi kandidati za mandat na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC) za obdobje 2024–2033 ostaja slovenska pravnica Beti Hohler. Za dve mesti se poleg Slovenke potegujejo še kandidatka iz Severne Makedonije ter kandidata iz Češke ter Estonije.
Države članice Rimskega statuta o ustanovitvi Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) so v ponedeljek ob začetku 22. zasedanja na sedežu ZN v New Yorku izvolile le dva od šestih sodniških kandidatov za mandat 2024-2033 in tretji krog volitev se nadaljuje danes. Med kandidati je tudi slovenska pravnica Beti Hohler, ki ostaja v igri.
Hohler je v prvem krogu dobila 56 glasov, v drugem pa 62, vendar pa je bilo za izvolitev potrebnih 78 glasov. Tretji krog volitev bo danes popoldne po srednjeevropskem času.
ICC ima 18 sodnikov z devetletnim mandatom. Vsaka država ima lahko na ICC le enega sodnika ali sodnico. Skupščina držav pogodbenic Rimskega statuta na vsaka tri leta voli po šest sodnikov.
Kandidatov za šest prostih mest je tokrat 13, v prvem krogu je bil izvoljen kandidat Mongolije, v drugem pa kandidatka Romunije.
Za izvolitev je treba izpolniti številne poklicne in osebnostne kriterije, kandidati pa so razvrščeni na dva seznama. Seznam A sestavljajo kandidati strokovnjaki za kazensko pravo, kjer je tudi Hohler, seznam B pa strokovnjaki z različnih področij mednarodnega prava.
Po zapletenih kriterijih mora biti izvoljen najmanj en kandidat s seznama B, najmanj po dva kandidata iz vzhodnoevropske in azijske skupine sistema ZN, predstavniki držav, ki glasujejo, pa morajo izvoliti najmanj tri moške. Moških kandidatov je osem, ženskih pa pet.
V igri tudi pravniki iz Severne Makedonije, Češke in Estonije
Iz vzhodnoevropske skupine v igri za en sodniški položaj tako ostajajo še Hohler, kandidatka iz Severne Makedonije in kandidata iz Češke ter Estonije. Hohler je v drugem krogu prejela največ glasov od kandidatov iz njene skupine.
Beti Hohler je uveljavljena strokovnjakinja za mednarodno kazensko pravo, z dolgoletnimi izkušnjami v mednarodnem kazenskem pravosodju in na ICC, kjer je od leta 2015 tožilka. Na ICC je tudi članica prizivnega odbora.
Poleg tega je direktorica usposabljanja na Inštitutu za mednarodno pravno in odvetniško usposabljanje v Haagu in pridružena urednica oxfordskih poročil o mednarodnem pravu na domačih sodiščih. Je ena od avtoric vodilnega komentarja Rimskega statuta v angleškem jeziku ter redno usposablja sodnike in odvetnike na področju mednarodnega kazenskega prava in odvetništva.
Hohler je avtorica številnih publikacij o mednarodnem kazenskem pravu in človekovih pravicah ter ima več kot desetletje delovnih izkušenj v večnacionalnih in večetničnih delovnih okoljih s kolegi iz različnih pravnih tradicij in okolij.
Beti Hohler leta 2022 predlagal Borut Pahor
Kot kandidatko za sodnico na ICC, kjer Slovenija doslej še ni imela sodnika ali sodnice, jo je leta 2022 predlagal takratni predsednik Borut Pahor, nakar jo je brez težav podprl tudi državni zbor.
ICC je prvo stalno mednarodno kazensko sodišče univerzalnega značaja za pregon storilcev najhujših zločinov, kot so genocid in zločini proti človečnosti, ko jih države pogodbenice ne zmorejo ali nočejo sodno preganjati.
Preganjajo lahko le zločine v državah članicah ter zločine v državah nečlanicah, ki privolijo v jurisdikcijo, in državah nečlanicah, ko ICC dobi jurisdikcijo od Varnostnega sveta ZN.
Sodišče je začelo delovati 1. julija 2002, ko je Rimski statut ratificiralo 66 od 139 držav podpisnic. Statut je doslej ratificiralo 123 držav. Med njimi je tudi Slovenija, ki je k statutu pristopila 22. novembra 2001. Največje države, kot so ZDA, Rusija in Kitajska, niso članice.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!