Slovenske banke opozarjajo na povečano število poskusov prevar. Glede na sporočilo, ki ga je strankam poslala Delavska hranilnica, prevladujejo predvsem prevare, ko oškodovanec na Facebookovem oglasniku Marketplace prodaja izdelek, 'zainteresiran kupec' pa mu želi kupnino nakazati. Še vedno so pogoste tudi prevare, kjer se goljufi pretvarjajo, da so dostavna služba.
Delavska hranilnica je svoje stranke opozorila na povečano število poskusov prevar. “Prevladujejo prevare na Facebook Marketplaceu in drugih spletnih portalih za prodajo ter prevare, kjer goljufi pošiljajo sporočila pod pretvezo dostavnih služb (Pošta Slovenije, DPD, DHL …),” so zapisali.
Zato stranke pozivajo, naj bodo pozorne in ne nasedajo prevarantom. Kartičnih podatkov, enkratnih kod in prijavnih podatkov za spletne in mobilne banke ne delite z nikomer, svetujejo. Teh podatkov nikakor ne vnašajte na spletne povezave, ki vam jih je nekdo posredoval prek SMS-sporočil, elektronske pošte in drugih kanalov komuniciranja, kot sta Viber, WhatsApp, so dodali.
Žrtev ene takšnih prevar je bila pred kratkim tudi naša bralka. Na Facebookovem oglasniku Marketplace je prodajala izdelek. Z njo je stopila v stik lažno zainteresirana oseba in ji v slovenščini sporočila, da ji želi kupnino nakazati prek Pošte Slovenije.
Bralka je nato, kot je opisala, prejela elektronsko sporočilo (šele kasneje je opazila, da je bilo poslano z nenavadnega naslova), v katerem je bil obrazec, ki ga je morala izpolniti – vnesti je morala ime in priimek ter številko kartice. Ko je posredovala podatke, je prejela obvestilo z mobilne aplikacije svoje banke, da mora prejem denarja potrditi. Po potrditvi je z njenega bančnega računa izginil ves denar. Ji je uspelo situacijo rešiti?
Prevare v porastu, oškodovanja pa zelo visoka
Ob mednarodnem dnevu varne rabe interneta v Združenju bank Slovenije opozarjajo na ustrezno uporabo vseh aplikacij in naprav, ki so del vsakdanjika. V okviru spletne kampanje Pazi.se izpostavljajo, da je ozaveščanje o varnosti na spletu nujno, in pozivajo k vključitvi teh vsebin v obvezne učne predmete osnovne in srednje šole.
Opozorili so, da sta tako imenovano ribarjenje za občutljivimi in osebnimi podatki (phishing) ter investicijske prevare v porastu, oškodovanja pa so zelo visoka.
Phishing, torej prevara, v okviru katere goljuf pridobi denimo uporabniška gesla, se lahko začne s sporočilom, poslanim prek aplikacij Viber, WhatsApp ali Messenger. Poslala naj bi ga banka oziroma ponudnik določene spletne storitve, denimo Microsoft. V njem uporabnika obvestijo, da mora zaradi preverjanja podatkov ali dodatnih ugodnosti vnesti svoje osebne podatke. “Gre za lažno spletno stran, ki je lahko skoraj identična strani legitimnega ponudnika. Če na njej vpišete svoje geslo in druge podatke za dostop, jih boste posredovali spletnemu goljufu,” so opozorili na spletnem mestu Pazi.se.
Pri investicijskih prevarah spletni goljufi pokličejo uporabnika in se mu predstavijo kot uslužbenci menjalnic kriptovalut. Zagotovijo mu, da ga v virtualni denarnici čaka nekaj tisoč evrov, pogoj za izplačilo pa je namestitev programa za oddaljen dostop na računalnik ali telefon. Ko mu uporabnik to omogoči, prevaranti prevzamejo upravljanje z njegovim računalnikom in vstopijo v spletno banko, s katere poberejo denar.
Opozarjajo še, naj uporabniki z nikomer ne delijo osebnih podatkov, gesel za dostop do računov ali aplikacij in številke bančnega računa. Poleg tega je pomembno, da uporabljajo kompleksna gesla, ki jih je težko uganiti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje