Žičnice na slovenskih smučiščih so v povprečju stare kar tri desetletja, najstarejša naprava denimo na Mariborskem Pohorju šteje celo 58 let. "Na tak način ne moremo biti konkurenčni. Tako zahod kot države nekdanje Jugoslavije nas prehitevajo po levi in desni," menijo v združenju žičničarjev. Zdaj so na nekaterih smučiščih končno zabrneli gradbeni stroji. Zakaj je trajalo tako dolgo? V kaj bodo smučišča vlagala in kdaj bodo novosti na voljo turistom?
V Sloveniji večjih investicij v smučišča ni bilo že več kot desetletje. Zakaj? Predsednica združenja žičničarjev in direktorica Kanina Manuela Božič Badalič je povedala, da upravljalci in lastniki smučišč enostavno niso v taki finančni kondiciji, da bi se tako velikih finančnih podvigov lahko lotili. “Cena sedežnice denimo se giblje od štirih do osmih milijonov evrov, gondola, kot jo imamo na Kaninu, stane od 25 do 30 milijonov evrov. Vzeti kredit pri banki pa je nemogoče,” saj gre za zelo nepredvidljivo dejavnost, je pojasnila Božič Badalič. “Odvisni smo od vremenskih razmer, sezona se lahko popolnoma sfiži, če je zima topla in snega ni. To se je zgodilo v sezoni 2018/2019, ko so termometri sredi februarja kazali kar 20 stopinj Celzija. Tri leta kasneje pa se sprašujemo, kakšna bo cena elektrike po 1. januarju.”
Posledično so vse investicije vprašljive, je dodala predsednica združenja. Toda kaj to pomeni v praksi za smučarje in upravljalce?
V Sloveniji po podatkih družbe K&Z, ki je pred tremi leti za gospodarsko ministrstvo opravila študijo Gorski centri v Sloveniji, število gorskih centrov upada. Zaradi pomanjkanja snega, visokih stroškov obratovanja in vzdrževanja, zastarelih naprav in nezmožnosti izpolnjevanja tehničnih in administrativnih pogojev je v zadnjih letih opustilo obratovanje več kot 30 centrov. Trenutno jih je v Sloveniji 60, na katerih po podatkih iz leta 2019 obratuje malo manj kot 190 žičnic, ki pa so zelo stare.
Povprečna starost žičniških naprav je namreč 30,6 leta, v večjih gorskih centrih pa kar 34 let. Vlečnica Lom na Cerknem denimo šteje 40 let, najstarejša naprava na Kopah je iz leta 1973, enosedežnica na Španovem vrhu pa je bila zgrajena daljnega leta 1964 in je tako stara že 58 let. Podrobna starost žičniških naprav v Sloveniji je opisana spodaj.
Povprečna starost žičniških naprav
- Krvavec: Povprečna starost naprav je 32,1 leta, najstarejša je enosedežnica Gospinca iz leta 1966 in šteje 56 let.
- Rogla: Povprečna starost naprav je prav tako 32, 1 leta, najstarejši Mašin žaga 1 in 2 sta iz leta 1980 (42 let).
- Vogel: Povprečna starost naprav je 30 let, najstarejši napravi sta sedežnica Šija in vlečnica Kratki plaz iz leta 1966 (56 let).
- Cerkno: Povprečna starost naprav je 26,1 leta, v vlečnica Lom je iz leta 1982 (40 let).
- Mariborsko Pohorje: Povprečna starost naprav je 36,6 leta, najstarejša naprava, vlečnica Bolfenk, je bila postavljena leta 1964 (58 let).
- Kranjska Gora: Povprečna starost naprav je 32,2 leta, najstarejša naprava, vlečnica Preseka, je bila postavljena leta 1968 (54 let).
- Golte: Povprečna starost naprav je 42,5 leta, najstarejša naprava je nihalka iz leta 1969 (53 let).
- Kanin: Povprečna starost naprav je 35,6 leta. Tri naprave od petih so starejše od 33 let, najstarejša je krožno-kabinska žičnica, ki je bila zgrajena leta 1973, vendar so jo pred leti temeljito obnovili.
- Soriška planina: Povprečna starost naprav je 29,4 leta, najstarejša naprava je vlečnica Slatnik iz leta 1978 (44 let).
- Straža – Bled: Povprečna starost naprav je 31,5 leta. Ima dve napravi, vlečnico s starostjo 30 let in dvosedežnico s starostjo 33 let.
- Kope: Povprečna starost naprav je 42,5 let. Pet naprav je starejših od 33 let, najstarejša je iz leta 1973.
- Gače (Rog Črmošnjice): Povprečna starost naprav je 37,2 leta. Vseh šest naprav je starejših od 33 let, najstarejše tri vlečnice so bile postavljene leta 1984 (38 let).
- Javornik: Povprečna starost naprav je 31 let. Najstarejša je dvosedežnica iz leta 1975 (47 let).
- Macesnovec – Rateče: Starost naprav je 18 let. Ima tri naprave in vse so bile izgrajene leta 2004.
- Španov vrh: Povprečna starost edine naprave – enosedežnice – je 58 let, zgradili so jo leta 1964.
“Prehitevajo nas po levi in desni”
Brez investicij po mnenju Božič Badalič ne moremo biti konkurenčni s tujino, “tako zahod kot države nekdanje Jugoslavije nas prehitevajo po levi in desni,” je opozorila. “V Švico, Francijo, Italijo in Avstrijo, kjer vemo, da v smučišča že leta intenzivno investirajo, Slovenci že tako ali tako tradicionalno hodimo smučat. Zdaj slovenska smučišča tekmujemo še s Srbijo ter Bosno in Hercegovino. Na Jahorini denimo, so v smučišče v zadnjih petih letih vložili kar 100 milijonov evrov in to zagotovo vpliva tudi na odločitev Slovencev, ali bodo smučali doma ali pa se bodo raje zapeljali 600 kilometrov stran.”
Smučišča so se lani sicer končno razveselila skoraj 70 milijonov evrov težkega razpisa gospodarskega ministrstva. Na njem je bilo uspešnih deset smučišč oziroma gorskih centrov; Kope, Trije kralji, Velika planina, Vogel, Krvavec, Golte, Rogla, Kranjska Gora, Mariborsko Pohorje in Cerkno.
Na Golteh so pridobili gradbeno dovoljenje, še letos bodo zaradi kratkih rokov začeli s pripravljalnimi gradbenimi deli. Načrtujejo menjavo dveh starih žičniških naprav, eno dvosedežnico in vlečnico pa bosta nadomestili dve štirisedežnici, ki bosta “poskrbeli za boljše udobje, večjo pretočnost in hitrejše odprtje vseh prog.”
Z investicijami so že začeli na Kopah, kjer poteka obnova 69 let starega Grmovškovega doma, ki bo po novem nudil 90 ležišč. Načrtujejo še izgradnjo dveh novih štirisedežnic in ene vlečnice, uredili bodo tudi doživljajski park z adrenalinskimi postajami za družine, je za N1 povedal direktor družbe Vabo, ki upravlja s smučiščem Kope, Boštjan Paradiž. “Tovrstni razpisi so korak v pravo smer. Nazadnje smo namreč zgradili štirisedežnico Pungert in še to je bilo leta 2012.”
Unitur, upravljalec smučišča Rogla, je na razpisu prejel osem milijonov evrov nepovratnih sredstev, s pomočjo katerih bodo zamenjali obstoječi vlečnici Mašinžaga I in Mašinžaga II, ki sta bili postavljeni leta 1980. “Nova šestsedežnica bo z ogrevanimi sedeži in zaščitnimi kabinami primer najsodobnejše tovrstne tehnologije, s čimer bo smučarjem omogočila hitrejšo in udobnejšo izkušnjo,” so odgovorili v podjetju. Nova sedežnica bo namenjena tudi pohodnikom, kolesarjem in tistim, ki se bodo spuščali po Letečem toboganu ali pa po stezi za gorske trikolesnike. Gre za dve novi doživetji, ki jih načrtujejo na Rogli.
“Leteči tobogan ali po angleško “Flying Coaster” bo v Sloveniji ekskluzivno letno-zimsko adrenalinsko doživetje. Obiskovalci se bodo po progi, ki bo dolga dobrih 1.200 metrov, in bo postavljena na višini od pet do osem metrov, spuščali s hitrostjo tudi do 40 kilometrov na uro. Adrenalinska vožnja z gorskimi trikolesniki pa bo potekala po dobrih 1.500 metrov dolgi stezi, ki se bo spuščala po razgibanem terenu. Gre za varno trikolesno kolo, ki ga poganja gravitacija, hitrost pa je mogoče prilagajati terenu in energičnosti uporabnika.” Nove pridobitve načrtujejo tudi v Bike parku Rogla, kjer bodo uredili dve novi družinski progi. V ponudbo bodo dodali še Gozdni izziv, ki bo namenjen družinam z otroki od petega leta dalje in manjšim skupinam, ki si želijo prosti čas preživeti na prostem.
Tudi na Krvavcu so na razpisu prejeli osem milijonov evrov, ki jih bodo porabili za novo šestsedežnico Zvoh, digitalizacijo krožne kabinske žičnice, obogatili pa bodo tudi poletne aktivnosti na prostem. Graditi bodo začeli po končani zimski sezoni.
Koliko finančnih sredstev bodo počrpali iz razpisa še ne vedo v Kranjski Gori, “saj smo še v dogovarjanju glede višine lastnega vložka v projekt,” so zapisali. Načrtujejo zamenjavo obstoječe štirisedežnice Vitranc 1 s krožno kabinsko žičnico. “Projekt je za nas izjemno pomemben, saj gre tu poleg sodobnosti naprave predvsem za zagotavljanje večje varnosti za naše obiskovalce, lažji vstop ter izstop iz naprave ter hitrejši transport med spodnjo in zgornjo postajo.” Z gradnjo še niso začeli, saj tako kot mnoga druga smučišča še pridobivajo gradbena dovoljenja.
Stroji pa že nekaj časa brnijo na trasi stare enosedežnice, ki je začela obratovati davnega leta 1958. Namesto nje bo smučarje do vrha Vitranca popeljala štirisedežnica Vitranc 2 znamke Leitner. “V tem trenutku potekajo postopki za pridobitev vse potrebne dokumentacije, da bi lahko v čim krajšem času novo Vitranc 2 tudi zagnali. Želimo si, da bi se to zgodilo že v tej zimski sezoni. V enakem postopku smo tudi kar se tiče smučarske poti na vrhu Vitranca.” Povedali so, da je sedežnica Vitranc 2 nad Kranjsko Goro in zato na obratovanje preostalega smučišča – v primeru, da dokumentacije ne bodo pridobili pravočasno – ne bo vplivala. Investicija je težka okoli 7 milijonov evrov.
Sedežnica pomeni tudi konec sanj o gondoli, ki bi imela spodnjo postajo na mestu nekdanje žičnice Preseka, vendar zanjo niso dobili soglasja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. To območje je namreč tudi življenjski prostor divjega petelina.
Medtem Kanin na razpisu ministrstva ni bil uspešen, po navedbah ministrstva za gospodarstvo ni izpolnjeval vseh pogojev razpisa, Božič Badalič pa je dejala: “Potrebujemo kompletno prenovo krožno kabinske žičnice. A razpis je bil omejen na osem milijonov evrov, kar je premalo, da bi pokrili celotno traso”. Upa, da omenjeni razpis ne bo ena in edina akcija pomoči ministrstva smučiščem. “Te pomoči bi morale biti konstantne, na dve ali tri leta, samo tako bodo lahko smučišča stare naprave zamenjala z novimi. V zadnjih letih nam je država prišla naproti, tudi v času epidemije smo z državo rešili vsa slovenska smučišča, ki so bila v primežu stroškov obratovanja. Nihče ni bil primoran zapreti. Upam, da bo tako tudi vnaprej.”
Koliko nas bo letos stalo smučanje?
Energetska kriza in vse višji stroški obratovanja so udarili tudi po smučiščih, zato so odločila za podražitev smučarskih vozovnic. “Če bi želeli pokriti vse stroške, bi jih morali prevaliti na kupca, kar bi ceno smučarske karte pognalo v nebo, dosegla bi lahko celo 100 evrov, a tega ne moremo storiti,” je za N1 povedala predsednica združenja žičničarjev. To bi bilo po njenem mnenju enako, kot če bi sami sebi zarili nož v hrbet, saj nihče ne bi kupil tako drage karte. Cene sicer ne bodo tako vrtoglave, a tudi nizke ne bodo. Za kolikšno podražitev so se odločila smučišča, prikazuje spodnja tabela.
Edino smučišče, ki se za podražitev smučarske karte ni odločilo, je Kanin. Ta je namreč povezan z italijanskim smučiščem Sella Nevea, na katerem cen niso spremenili. “Če bi cene dvignili le na slovenski strani, bi smučarji šli čez mejo in karte kupili tam,” je še pojasnila Božič Badalič.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje