Slovenski mojster oživil eno najslavnejših ladij 20. stoletja (FOTO & VIDEO)

Vsi poznamo usodo ladje Titanik, ki je s svojim potopom 15. aprila 1912 postala del svetovne zgodovine in se je pozneje v kolektivni spomin vtisnila tudi skozi romantični film. Predvsem med mlajšimi generacijami pa je danes manj znano, da tudi naše morje skriva žalostno ladijsko zgodbo. V bližini obalne ceste med Izolo in Koprom namreč počivajo ostanki nekoč ene najprestižnejših potniških ladij na svetu­.

Italijanski ponos in simbol svojega časa

V tridesetih letih prejšnjega stoletja Rex ni bil le čezoceanski parnik, temveč simbol tehnološkega napredka in nacionalnega ponosa fašistične Italije. S skoraj 270 metri dolžine in 30 metri širine je predstavljal izjemen dosežek ladjedelništva svojega časa. Po dveh letih in pol gradnje so ladjo uradno splavili leta 1931, krstila pa sta jo italijanska kraljica Elena in kralj Viktor Emanuel III.

Med letoma 1933 in 1935 se je Rex ponašal s t. i. modrim trakom. Gre za prestižno nagrado, ki so jo ladji podelili za najhitrejše prečkanje Atlantskega oceana. V višino je meril 40 metrov, imel je 12 nadstropij ter je veljal za najsodobnejšo, največjo in najhitrejšo potniško ladjo, ki je tedaj plula pod italijansko zastavo.

Na zadnjo komercialno pot se je Rex odpravil leta 1940, nato so ga med drugo svetovno vojno spremenili v ladjo Rdečega križa, s katero so vozili bolne in ranjene vojake s severnoafriških bojišč v Italijo. Ko je junija 1940 Italija vstopila v vojno, naj bi sile osi na ladji našle zatočišče pred zavezniškimi letali, zato so v želji, da bi bila manj opazna z zraka, ladjo tudi pobarvali ter ji potemnili okna.

Sprva je bil Rex zasidran v Genovi, kjer so ga nameravali pustiti do konca vojne, toda po bombardiranju pristaniškega mesta je odplul najprej v Trst, kjer je bil zasidran več mesecev, nato se je pred sovražnimi ladjami in podmornicami skrival pri hrvaškem Pulju. Proti koncu vojne so se Nemci odločili, da bodo ladji poskušali najti boljše skrivališče, zato so jo 5. septembra 1944 pripeljali na slovensko obalo, kjer pa je zaradi plitkega morja in svoje izjemne velikosti Rex nasedel.

Tri dni kasneje, natančneje 8. septembra 1944, so zavezniška letala opazila nasedlo ladjo. Letala britanskega Kraljevega vojnega letalstva so izstrelila 123 raket in Rex se je znašel v plamenih, ki so jih z obale lahko opazovali štiri dni. Tedaj največja in najhitrejša italijanska čezoceanska potniška ladja je potonila in domačini so po vojni pobrali vse, kar je bilo vrednega, oblasti pa so se odločile, da ladjo razrežejo in železo pretopijo v jeseniški železarni. Govorilo se je, da bila takrat razbitina celo "največji rudnik železa" v tem delu Evrope. Na morskem dnu v Koprskem zalivu pa je še danes veliko njenih ostankov.

Rex je bil namenjen prestižnim in zahtevnim gostom pretežno na liniji Genova–New York. V enajstih nadstropjih je bilo prostora za okoli 2.000 potnikov in 900 članov posadke, na površini 40.000 kvadratnih metrov pa so bili poleg udobnih kabin, salonov in jedilnic tudi knjižnica, gledališče, kapela, več zaprtih verand, prostorna sprehajališča, bazeni na prostem, trgovine, telovadnica, terme, zdravstveni center, zvočni kinematograf, telefonske govorilnice, dvigala, garaža za avtomobile ... Na Rexu je bila celo tiskarna, na ladji pa so izdajali svoj časopis Morske novice. Šlo je torej za pravo mesto na vodi.

Izdelava makete je trajala tri leta in pol

Zgodbo ene najprepoznavnejših evropskih čezoceank 20. stoletja danes ohranja maketa ladje Rex, ki je na ogled v muzeju Slovenija v malem v Šenčurju. Izdelal jo je Izolčan Miran Bolha, sicer maketar samouk.

Kot je pojasnil za N1, se je za izdelavo pomanjšanega modela ladje odločil leta 2018. Potem ko je hčerki na njeno željo izdelal Titanik, sinu pa nemško bojno ladjo Bismarck iz druge svetovne vojne, je italijansko lepotico posvetil ženi.

Bolho je k izdelavi ladje spodbudila njena bogata zgodovina, močna simbolika ter dejstvo, da je svojo tragično pot končala v našem morju, nedaleč od njegovega doma. "Po drugi svetovni vojni je ladja še desetletje burila duhove domačinov, saj je toliko časa trajalo, da so jo dokončno razrezali. Starejše generacije obalnih mest so ladjo videle in jo doživele v živo, mlajše pa jo poznajo predvsem skozi zgodbo," je pojasnil.

Maketa ladje, ki vsebuje več kot 8.000 delov, je izdelana v merilu 1 : 144. Prvotni načrti so bili v merilu 1 : 100, vendar jih je moral maketar pomanjšati, saj bi bila ladja dolga kar 268 centimetrov. Pred začetkom izdelave je Bolha približno 150 ur namenil pripravam, skicam in temeljitemu načrtovanju. Po skupno 1.830 urah dela oziroma treh letih in pol je bila izjemno natančna maketa dokončana.

Ladijskega modelarstva se je mojster lotil na svoj način. Trup ladje je namreč izdelal iz mediapanskih (MDF) plošč, sestavljenih iz več plasti, ki jih je najprej skupaj zlepil, nato pa ročno brusil in oblikoval, dokler ni dobil končne oblike. Maketa ladje je zaradi tega tudi malce težja in tehta 28 kilogramov.

"Rex ni le maketa, je rekonstrukcija zgodbe"

"Tehnično najbolj zahteven del izdelave je bil zagotovo trup. Njegova oblika je precej specifična, zlasti krma. Želel sem, da je trup izdelan do podrobnosti natančno, takšen, kot je bil v resnici," je pojasnil maketar. Ker je trup izdeloval ločeno od nadgradnje, ga je najbolj skrbelo, kako se bosta dela ujela ob združitvi.

"Ko sem nadgradnjo nameščal na trup, sem zadrževal dih, ali se bo vse izšlo, kot mora. Na srečo je uspelo, danes se spoja sploh ne vidi," je še poudaril sogovornik. Čeprav si je Bolha pri izdelavi makete lahko pomagal s številnimi fotografijami in arhivskimi posnetki, mu ti niso vedno olajšali dela.

Prav nasprotno – pogosto so predstavljali dodaten izziv, saj je bil ves ohranjeni vizualni material iz tistega časa črno-bel. "Postavilo se je vprašanje, kako je bila ladja v resnici pobarvana. Zato sem si pomagal s posnetki že izdelanih maket in se na podlagi videnega odločal za izbiro barv," je pojasnil.

Čeprav makete izdeluje predvsem za lastno veselje, je Bolhi izjemno pomembno, da so čim bolj natančne. In maketa ladje Rex je v tem pogledu naravnost osupljiva. Trup ladje krasi kar 680 oken, pri čemer je vsako izvrtano natanko tam, kjer je bilo tudi na pravi ladji.

"Na podlagi načrtov sem vse natančno izmeril in prenesel na maketo. Vsa okna so izdelana v pravih dimenzijah," je pojasnil. Enako sicer velja tudi za preostale dele ladje. Na palubi je denimo med drugim še 22 rešilnih čolnov, pritrjenih na 44 soh, teniško igrišče in celo stopnice za pse.

Bolha je s končnim izdelkom zadovoljen, saj je bil njegov cilj ves čas čim bolj zvesto poustvariti izvirnik. Omejitve so bile po njegovih besedah predvsem tehnične narave, tudi zato, ker pri delu zavestno ne uporablja 3D-tiskalnika.

Po njegovem mnenju takšen pristop namreč ne bi več pomenil pravega ročnega dela oziroma samogradnje. "Rex ni le maketa, je rekonstrukcija zgodbe, v kateri je vsak detajl rezultat raziskave in ročnega dela," je poudaril Bolha.

Izjemni detajli makete ladje Rex tako ne razkrivajo le zgodovine nekoč mogočne čezoceanke, temveč nosijo tudi osebno zgodbo njenega avtorja. Vsak kos, vsaka linija in vsak natančno izdelan element so hkrati zapis časa, potrpežljivosti in trenutkov, ki so se med nastajanjem makete vtisnili vanjo.

"Včasih si ogledam maketo in podoživljam obdobje njenega nastajanja, obujam spomine," je za N1 povedal Bolha. Na vsak detajl ga namreč veže neki spomin. "Nekatere dele ladje sem izdeloval doma, druge poleti v avtokampu, nekatere pozimi v toplicah. Z menoj je bil vedno tudi kovček z orodjem in vselej sem imel pripravljeno delo za prosti čas, kadar se je ta ponudil," je pojasnil mojster.

Maketa ladje Rex tako ni le natančna rekonstrukcija zgodovine, temveč tudi osebna kronika predanosti in poti njenega ustvarjalca.