Ob današnjem vrhuncu vročinskega vala bo temperatura slovenskega morja čez dan po pričakovanju presegla 29 stopinj Celzija. Najvišjo temperaturo morja smo zabeležili leta 2010, ko so v Kopru izmerili 31,1 stopinje Celzija. Sicer pa je zadnjih pet dni morje za junijski čas preseglo najvišje do zdaj izmerjene temperature.
Danes zjutraj je imelo morje ob slovenski obali 28 stopinj Celzija, pričakovati pa je, da se bo čez dan še bolj segrelo. Morje se je po 15. juniju začelo segrevati precej hitro. “Po 15. juniju je preseglo povprečno temperaturo za ta čas v referenčnem obdobju zadnjih 40 let,” pojasnjuje Andrej Golob, dežurni hidrolog na Agenciji za okolje (Arso). Če je bila temperatura morja zaradi hladnejšega maja še na začetku junija pod povprečjem za to obdobje, se je v drugi polovici temperatura začela strmo dvigovati od povprečja.
“Zadnjih pet dni je morje preseglo najvišje do zdaj izmerjene temperature za ta čas. Voda je rekordno topla za konec junija,” opozarja Golob. Dodaja, da se lahko prav danes zgodi, da bo temperatura morja presegla junijski rekord iz leta 2019, ko je imelo morje 29,2 stopinje.
Ali bomo letos presegli rekord iz leta 2010, ko je imelo morje 31,1 stopinj Celzija, pa Golob poudarja, da je napovedovanje vnaprej preuranjeno. “Najbolj korektna trditev bi bila, da pogoji za to vsekakor obstajajo, saj smo začeli z zelo vročim poletjem, ki nam je postreglo z visokimi temperaturami. Ali bo to vodilo v nov rekord ali v samo nadpovprečno stanje morja, pa težko ocenjujem,” tako Golob.
Ali toplejša voda vpliva na cvetenje morja?
Za odgovor, ali toplo morje vpliva na njegovo cvetenje, smo prosili Morsko biološko postajo Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. Kot nam pove Timotej Turk Dermastia, mladi raziskovalec na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, enostavnega odgovora na to vprašanje ni.
“Cvetenje morja je predvsem odvisno od dostopnosti hranil in ne toliko od temperature,” pojasnjuje. Kot še doda, letošnji pojav cvetenja morske iskrnice, ki površino morja obarva v oranžno, ni takšno presenečanje, saj se ta pojavlja skoraj vsako leto, letos pa jo je nekoliko več.
Ali lahko dvig temperature morja pripišemo nekim naravnim trendom, pa Turk Dermastia opozarja, da zagotovo ne gre za naravni trend. Dvig temperature morja in globalnih temperatur je vsekakor posledica antropogenih vplivov, ki potencirajo podnebne spremembe, izpostavlja. “Seveda so cikli bolj toplega in manj toplega vremena, ampak trendi kažejo, da se zadeve segrevajo z neustavljivo hitrostjo. Lahko se zgodi, da nas bo še marsikaj presenetilo tudi v biološkem vidiku,” ocenjuje Turk Dermastia.
Čeprav mladi raziskovalec pojasnjuje, da enostavnih povezav s pojavljanjem določenih organizmov z dvigom morske temperature ni, pa dodaja, da ima višanje temperature morja vpliv na koralne grebene. Kot pravi, se skupina Lovrenca Lipeja, profesorja na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, ukvarja z raziskovanjem koralnjakov v jadranskem morju.
“To, kar se dogaja v koralnih grebenih po svetu, se dogaja tudi v Mediteranu. Naše kamene korale izgubljajo svoje simbiotske alge, ker te ne prenesejo višjih temperatur,” opozarja. Kot še pove, višje temperature vsekakor vplivajo na bioinvazijo iz južnejših, tropskih morij. “Tako da videvamo več nekih vrst, ki tukaj niso avtohtone in so lahko tudi invazivne — torej od alg rib do polžev,” še izpostavlja.
Tudi Turk Dermastia pravi, da je letošnji vročinski val res zgoden, predvsem pa močan. Mladi raziskovalec ob tem še opozarja, da je letos epidemija koronavirusne bolezni vplivala tudi na onesnaženost slovenskega morja. “Zagotovo v morju opažam več odpadkov — od rokavic, mask do ostalih stvari,” še pove.
Toplejša tudi jezera in reke
Če v morju padajo temperaturni rekordi, kakšno je stanje slovenskih rek in jezer? Blejsko jezero je imelo včeraj čez dan 25,5 stopinje Celzija, enake temperature je pričakovati tudi danes. Bohinjsko jezero je hladnejše, ker je večje in se napaja s hladno vodo iz taljenega alpskega snega ter ustvarja lastno temperaturno dinamiko. Danes so v tamkajšnji vodi namerili malo čez 16 stopinj Celzija. Za to jezero je sicer značilno, da se bolj segreje v poznem poletju, torej avgusta.
Večina rek je imela zjutraj 22 stopinj Celzija. Krka, Sava in Kolpa so v spodnjem toku dosegale blizu 24 stopinj Celzija. Zadnja se bo po napovedih hidrologa Goloba čez dan segrela še za dve stopinji več. Ob tem opozarja še, da se ne segreva samo morje, ampak tudi naše reke in jezera. “To lahko pripišemo vročinskemu valu in bolj toplemu zraku,” še pojasni.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!