Služba za digitalno preobrazbo odpira prostore v Mariboru

Slovenija 07. Dec 202216:30 0 komentarjev
signal-2022-12-07-122959
N1

Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je predstavila dozdajšnje uspehe trenutne administracije, med katerimi izpostavlja sprejetje zakona o elektronskih komunikacijah, projekte za dvig digitalnih kompetenc starejših in začetek kampanje o sovražnem govoru. Za nadaljnje delo je ministrica slovenskim raziskovalcem in podjetjem, ki se ukvarjajo z razvojem čipov, napovedala podporo pri vključitvi v evropski konzorcij za čipno infrastrukturo, obenem pa napovedala tudi odprtje novih prostorov v Mariboru. Glede aktualne rekonstrukcije vlade Stojmenova Duh vodstvenih sprememb v njenem resorju ne pričakuje.

“Ponosni smo na sprejetje zakona o elektronskih komunikacijah. Ustavili smo veliko kazen, ki nam je grozila zaradi tožbe evropske komisije,” glede dosežkov svoje administracije izpostavlja ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, ki pravi, da so pod njenim vodstvom izpolnili tudi mejnik za črpanje sredstev za načrt za okrevanje in odpornost “s tem, ko smo sprejeli tudi načrt za razvoj gigabitne infrastrukture. Izvedli smo številne projekte, tudi za digitalne kompetence s starejšimi. Tukaj bi predvsem izpostavila projekt, ki smo ga izvajali v sodelovanju s simbiozo, mobilni heroji. Pokrili smo devetnajst različnih lokacij po Sloveniji in usposabljali starejše,” je pojasnila.

Služba vlade za digitalno preobrazbo je decembra zagnala tudi kampanjo proti sovražnemu govoru na spletu, pod imenom pod imenom “Ugrizni se v sovražni jezik!”. Služba je v začetku meseca začela z objavo kratkih videov slovenskih športnikov, ki imajo, po prepričanju ustvarjalcev kampanje, pogosto opravka s sovražnim govorom. Stojmenova Duh je boj s sovražnim govorom napovedala že na zaslišanju za ministrico.

Koordinacija boja proti sovražnemu govoru sicer poteka iz kabineta predsednika vlade Roberta Goloba. Vlada je namreč novembra oblikovala posebno akcijsko skupino, ki se bo ukvarjala s sovražnim govorom, pri tem pa bodo sodelovali predstavniki več ministrstev. Kot so takrat še dejali na vladi, bo področje ena od njihovih prioritet.

Sprememb po rekonstrukciji vlade ne pričujejo

Po tem, ko je zakon o vladi prestal referendumsko vprašanje, pa se na vladi zdaj ukvarjajo tudi z rekonstrukcijo, glede česar Stojmenova Duh pravi, da vodstvenih sprememb na službi vlade za digitalno preobrazbo ne pričakuje. “Ne vem, če ima predsednik vlade kakšne druge namene, ampak kolikor jaz vem, ostajam na ministrstvu za digitalno preobrazbo. Še enkrat bom šla na zaslišanje. Tokrat bo še toliko lažje, ker se bomo lahko pohvalili s tem, kaj je bilo narejeno v preteklem letu. Za nas pa bo bistveno lažje, zato ker pride še direktorat za informatiko in lahko potem dejansko centralizirano izvajamo digitalno preobrazbo,” je o relaciji s premierjem povedala ministrica.

Spremembe organiziranosti pa se bodo zgodile znotraj same službe vlade za digitalno preobrazbo. Kot pojasnjuje ministrica Stojmenova Duh, bo v Mariboru začel delovati nov organ za nacionalni načrt za okrevanje in odpornost. “Mi bomo tudi posredniški organ za digitalno preobrazbo, tako da nihče iz Ljubljane ne bo šel kazensko v Maribor. To bodo nove zaposlitve in kadre bomo iskali tudi v tem delu države oziroma je več takih, ki se že tako ali tako vozijo v Ljubljano in se jim ne bo več treba, ampak bodo lahko delali s svoje lokacije,” pojasnjuje ministrica.

Prihajajo boni za socialno ogrožene in učbeniški sklad

Javnost pa je že dalj časa seznanjena, da služba vlade pripravlja novelo zakona o digitalni vključenosti, ki med drugim vključuje tudi digitalne bone za socialno ogrožene prebivalce. Stojmenova Duh trdi, da je bila novela pozitivno sprejeta, tako med javnostjo kot tudi med ostalimi resorji. “V medresorskem usklajevanju smo dobili s strani nekaterih ministrstev nekaj malo večjih popravkov, ki pa smo jih tudi odpravili in sedaj pričakujemo, da bo sprejeta še v letošnjem letu,” napoveduje.

Na vprašanje, kako napreduje priprava digitalnih bonov za socialno ogrožene oziroma osebe, ki si ne morejo kupiti računalniške opreme, na službi vlade odgovarjajo, da je pravna podlaga za to ravno novela zakona o spodbujanju digitalne vključenosti. “V trenutku, ko bo recimo pripravljena in bo veljala, bo tudi to omogočeno,” pravijo.

Spomnimo, da je v osnutku novele, vrednost digitalnega bona postavljena višje, kot je bila pri zadnjem, ko je znašala 150 evrov. S tem si bodo posamezniki lahko kupili kos osnovne računalniške opreme, kar po oceni ministrice, do zdaj ni bilo mogoče. Novost novele pa je tudi ustanovitev računalniškega sklada, ki naj bi deloval na princip učbeniškega sklada.

Nadaljnja prioriteta je interoperabilnost in akt o digitalnih storitvah

V vladni službi bodo prihodnje obdobje prioritetno obravnavali interoperabilnost podatkov in storitev, je še napovedala ministrica, pristojna za digitalno preobrazbo: “Prizadevali si bomo za interoperabilnost podatkov in storitev. Lahko smo bolj učinkoviti po eni strani tako, da imamo pregled nad resursi, ki jih uporabljamo oziroma porabljamo, po drugi pa tako, da povečamo transparentnost pri delovanju države in da se odločamo na podlagi podatkov, ne intuitivno,” je dejala.

Ob tem pa bo služba vlade za digitalno preobrazbo začela uresničevati še akt o digitalnih storitvah, kjer morajo vzpostaviti pravne podlage za delovanje koordinatorja za digitalne storitve. Akt je sicer začel veljati novembra.

Emilija Stojmenova Duh je glede prihodnjih aktivnosti napovedala tudi projekte na temo usposabljanj na področju digitalnih kompetenc in razvoja novih digitalnih storitev, ob tem pa dodaja, “da si zelo prizadevamo, da vključimo naše raziskovalce in podjetja v evropski konzorcij za razvoj, načrtovanje in proizvodnjo čipov”.

Na evropski ravni namreč nastaja konzorcij za čipno infrastrukturo, ki naj bi prevzel izvedbo ukrepov in drugih nalog, ki so financirane v okviru pobude Čipi za Evropo. Pobuda temelji na tako imenovanem aktu o čipih, s katerim si Svet EU prizadeva, da naslovi težavo pomanjkanja čipov na stari celini. Evropske države proizvedejo le med 10 in 13 odstotkov vseh čipov, v luči tega pa so podjetja močno odvisna od tujine, predvsem od azijske proizvodnje in ameriških licenc.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter. 

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!

Pošlji komentar Preberi komentarje (0)

Najbolj brano - Slovenija