Ko bo novela zakona o vladi stopila v veljavo, bo sledila rekonstrukcija vlade. Namesto 17 ministrov jih bo v njej sedelo 20, tisti ministri, ki se nameravajo preseliti na čelo katerega drugega resorja, bodo morali s sedanje funkcije odstopiti, nekaterim ministrom bo zaradi bistvenih sprememb delovnih področij funkcija prenehala. Tako se obeta, da bo Robert Golob v državni zbor poslal predlog za imenovanje (najmanj) devetih ministrov.
Uveljavitvi novele zakona o vladi, ki so jo volilci potrdili na nedeljskem referendumu, bo sledila rekonstrukcija vlade. Kot kaže, bo premier Robert Golob v državni zbor poslal predlog za imenovanje (najmanj) devetih ministrov. Po navedbah vladne službe za zakonodajo morajo biti namreč ministri na novo imenovani, če je prišlo do bistvenih sprememb delovnih področij ali če je bilo ustanovljeno novo ministrstvo.
Spremenjeni zakon o vladi prinaša pet novih ministrstev: za visoko šolstvo, znanost in inovacije; za okolje, podnebje in energijo; za solidarno prihodnost; za kohezijo in regionalni razvoj in za digitalno preobrazbo. Kdo bodo ministri na teh resorjih, je v glavnem znano. Na čelo ministrstva za okolje, podnebje in energijo naj bi se preselil sedanji minister za infrastrukturo Bojan Kumer, na čelo ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije pa sedanji minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič. Oba sodita v kvoto ministrov Gibanja Svoboda.
Vodenje novega ministrstva za solidarno prihodnost naj bi pripadlo Levici. Za to mesto se je potegoval njen koordinator Luka Mesec, ki pa je po tem, ko je SDS z referendumsko pobudo blokirala uveljavitev zakona o vladi, postal minister za delo in se odločil, da bo na tem položaju tudi ostal. Vodenje novega ministrstva za solidarno prihodnost bo tako po vsej verjetnosti prevzel sedanji Mesčev državni sekretar Simon Maljevac. O tem bo sicer Levica do petka, ko naj bi svojo odločitev sporočila premierju Robertu Golobu, še razpravljala. Glede na to, da je Maljevca poleti že potrdila kot svojega kandidata za ministra – tedaj resda za vodenje resorja za delo – pa ne gre pričakovati, da bi se sedaj premislila.
V kabinet predsednika vlade smo poslali vprašanje, ali premier načrtuje, da se bo ob rekonstrukciji vlade, ki jo zahtevajo spremembe zakona, poslovil od katerega od sedanjih ministrov. Odgovora nismo dobili, po navedbah v krogih blizu Roberta Goloba pa naj premier tega ne bi načrtoval.
Če to drži, se ministroma brez resorja Aleksandru Jevšku in Emiliji Stojmenovi Duh obeta vodenje novih ministrstev, v katera se bosta preoblikovali sedanji službi vlade za kohezijo in regionalni razvoj ter za digitalno preobrazbo. Prav tako bosta na ministrski mesti ponovno imenovana sedanja ministra Matjaž Han in Uroš Brežan. Po mnenju vladne službe za zakonodajo bo sicer pri oblikovanju ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter pri oblikovanju ministrstva za naravne vire in prostor prišlo do bistvenih sprememb delovnih področij, zato bo sedanjima ministroma za gospodarski razvoj in tehnologijo ter za okolje in prostor z uveljavitvijo zakona o vladi funkcija prenehala. Bistveni spremembi, ki bosta po navedbah omenjene službe prinesli prenehanje funkcije sedanjima ministroma, sta prenos področja športa na gospodarsko ministrstvo in področja rudarstva na ministrstvo za naravne vire. Predsednik vlade bo moral v desetih dneh po prenehanju funkcije predlagati nova ministra, ki se bosta tudi ponovno predstavila pristojnim delovnim telesom državnega zbora.
Na dvanajstih resorjih (za zunanje zadeve, izobraževanje, delo, finance, infrastrukturo, notranje zadeve, obrambo, pravosodje, javno upravo, zdravje, kulturo in kmetijstvo), kjer po mnenju vladne zakonodajne službe z uveljavitvijo zakona o vladi ne bo prišlo do bistvenih sprememb delovnega področja, bi sedanji ministri lahko nadaljevali z opravljanjem funkcije. Zgolj zmanjšanje delovnih področij namreč po njenih navedbah med bistvene spremembe ne sodi. Prav tako bo lahko z opravljanjem funkcije nadaljeval minister brez resorja, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Ker pa naj bi Bojan Kumer in Igor Papič prevzela vodenje novoustanovljenih resorjev, naj bi prišlo do menjave na čelu ministrstva za infrastrukturo in ministrstva za vzgojo in izobraževanje. V takšnem primeru bosta morala Kumer in Papič s sedanje ministrske funkcije odstopiti, premier pa o tem v sedmih dneh pisno obvestiti predsednico državnega zbora. Ko se bo državni zbor z odstopoma seznanil, bo moral predsednik vlade v desetih dneh predlagati nova ministra. Kumra bo na čelu ministrstva za infrastrukturo skoraj zagotovo nasledila njegova sedanja državna sekretarka Alenka Bratušek. Nekoliko bolj negotovo naj bi bilo, kdo bo prevzel vodenje ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Pred blokado zakona o vladi je bil sicer za to mesto predviden Darjo Felda, ki je trenutno državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje znanost in šport.
Kdaj naj bi začel veljati zakon o vladi, še ni jasno. Po sklepu državne volilne komisije (DVK) iz leta 2015, bi morala DVK pred sprejemom poročila o izidu referenduma kar 47 dni od glasovanja čakati na obvestilo notranjega ministrstva, koliko volilnih upravičencev je umrlo od sestave volilnega imenika do zaključka glasovanja. Štirje člani DVK so po nedeljskih referendumih predlagali, da se omenjeni sklep spremeni tako, da komisija na podatke o umrlih ne čaka, če ti ne morejo (bistveno) vplivati na izid referenduma. O njihovem predlogu bo DVK odločala na četrtkovi seji.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje