Med ukrepi vlade za pomoč prizadetim v poplavah se omenjajo tudi solidarnostne sobote, pri čemer bi podjetja, ki bi se zanje odločila, zaslužek sobotnega dela namenila v sklad za obnovo. Marku Lotriču, predsedniku Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov, se zdi predlog preveč nedodelan in nedomišljen, da bi se lahko izvedel, in bodo vladi predlagali drugačne rešitve.
Konec tedna je med morebitnimi ukrepi za pomoč po poplavah zakrožil predlog o solidarnostnih sobotah.
Kot smo izvedeli na N1, vlada zdaj pri gospodarskih združenjih zbira mnenja glede predloga o solidarnostnih sobotah oziroma kako do dodatnih sredstev za pomoč po poplavah. Marko Lotrič v predlogu ministrstva za gospodarstvo, v katerem so predvidene štiri prostovoljne solidarnostne sobote do konca leta in ki so ga v ponedeljek dobili v Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov, vidi več težav. Pri tem izpostavi, da je gospodarstvo svoj del solidarnosti že oddelalo oziroma plačalo 14. avgusta z novim praznikom, kar po njegovi oceni znaša okoli 120 milijonov evrov.
Kaj zmoti Lotriča?
Prvič, predvidena prostovoljna odločitev podjetij, kar pomeni, da se bodo nekatera podjetja odločila za solidarnostne sobote, druga ne, in to se mu ne zdi prav.
Drugič, izpostavlja problem varstva otrok za starše, ki bi varstvo potrebovali, saj so šole in vrtci ob sobotah zaprti.
Tretjič, štiri sobote do konca leta se mu zdijo odločno preveč – prvotne izjave predstavnikov vlade so omenjale celo vsako drugo soboto. Lotrič meni, da bi se povečal absentizem, pa ne nujno, ker ljudje ne bi hoteli delati, meni, ampak ker so zares utrujeni. “Nadalje z organizacijo dela nastanejo stroški, ki v predlogu niso nikjer opredeljeni,” pravi.
Lotrič dodaja, da je treba biti solidaren, vendar je treba ukrepe dobro premisliti, da se doseže maksimalni učinek. Zato bodo v združenju vladi predlagali, da v interventnem zakonu, ki ga bo sprejemala v četrtek, ta ukrep začasno odložijo. Če ne bo volje, pa naj se opredeli:
– z eno solidarno soboto do konca leta, pri čemer zaposleni namenijo svoj dnevni zaslužek v solidarnostni sklad, prav toliko kot zaposleni pa prispeva še podjetje – pri tem delodajalec pokrije stroške malice in prevoza na delo, pri solidarnostnem delu se davke in prispevke, vezane na plačo, ne plačujejo.
Ali pa:
– enkratni obvezni prispevek zaposlenih v Sklad za obnovo Slovenije, pri čemer predlagajo znesek 50 evrov za tiste s povprečnimi plačami in progresijo, torej tisti z višjimi bi plačali več, tisti z manjšimi pa manj.
Kakršnakoli dodatna obdavčitev pravnih oseb absolutno ni sprejemljiva, še dodaja Lotrič, in po definiciji ne zajema vseh poslovnih subjektov: “Upoštevati je treba vzdrževanje konkurenčne kondicije našega gospodarstva, saj globalna konkurenca ne spi in bo to našo situacijo izkoristila.”
Kaj pravijo na ZDS in GZS
Na Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) se strinjajo, da morajo biti tudi ukrepi dobro premišljeni. Predsednik Marjan Trobiš glede solidarnostnih sobot poudari, da morajo biti prostovoljne in ne kot obveza, saj nekatera podjetja, predvsem manjša, delavcev niti ne morejo zaposliti še dodatno na soboto, ker preprosto nimajo dovolj dela.
Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS za socialni dialog, pa je dejal, da je predlog vlade, ki so ga prejeli tudi na GZS, preveč nedodelan, da bi se do njega lahko opredelili. Meni pa, da bi lahko bile solidarnostne sobote zgolj prostovoljne, saj so se tako podjetja kot njihovi zaposleni že odzvali z različnimi oblikami pomoči, od finančnih do dela na terenu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje