Menu Item"Že kar nekaj let sem tukaj, a nas zdaj prvič skrbi, ko pripravljamo jedilnik, da neke zadeve ne bo ali pa bo dražja," pripoveduje organizatorka prehrane na osnovni šoli Gradec v Litiji Anita Mikša. Vsak dan pripravijo okrog 700 malic in okrog 500 kosil za šolarje. Bodo obroki že jeseni dražji? V koalicijski pogodbi je zapisana zaveza o brezplačni šolski prehrani za vse učence in dijake. Toda v šolah opozarjajo, da bi tak ukrep prinesel precej organizacijskih težav, zelo verjetno pa bi prispeval tudi k povečanju količin zavržene hrane.
Organizatorka prehrane na osnovni šoli Gradec v Litiji Anita Mikša pri pripravi jedilnikov ves čas tehta, kaj skuhati, da bo šolarjem všeč, a bo hkrati zdravo in dovolj poceni. Ceno malice določi ministrstvo za izobraževanje in trenutno znaša 0,9 evra. Ceno kosil pa postavi šola sama, na litijski šoli stane nekaj manj kot 3 evre. “Ta cena je že kar nekaj let enaka. Ker se cene prehranskih izdelkov na trgu do pred kratkim niso zelo višale, smo zmogli. Za nabave živil imamo vsaka štiri leta javni razpis, prijavijo se dobavitelji, s katerimi sklenemo okvirne sporazume in po teh dogovorjenih cenah nam nato dostavljajo živila.”
Toda v zadnjih mesecih, ko se cene hrane višajo, imajo težave. Okvirni sporazumi o izvajanju javnih naročil namreč ne predvidevajo takšnih skokov cen na trgu, kot so se zgodili v zadnjih mesecih. “Dobavitelji nekaterih izdelkov sploh nimajo, za druge pa povejo, da jih po cenah iz razpisa ne morejo dobaviti, zato smo se s pravno službo in računovodstvom lotili prenove okvirnih sporazumov,” pojasnjuje Mikša. “Najbolj so se podražili olje in mlevski izdelki. Cena litra olja je bila v razpisu 1,7 evra, trenutna je 3,5 evra.”
Nekaterih izdelkov pa včasih sploh ni mogoče dobiti. “Vsak teden dobimo obvestilo, da se je kakšnemu izdelku zelo povišala cena ali pa da ga sploh ni na tržišču. Ta teden nismo mogli dobiti pšeničnega zdroba in rdeče pese. Že kar nekaj let sem tukaj, a nas zdaj prvič skrbi, ko pripravljamo jedilnik, da neke zadeve ne bo ali pa bo dražja,” pravi in napove, da se bodo jeseni zelo verjetno cene kosil morale zvišati.
V koalicijski pogodbi nastajajoče vlade je sicer zapisana zaveza o brezplačni šolski prehrani za vse učence in dijake. Namesto staršev bi torej šolsko prehrano financiral proračun. Toda vprašanje je, ali je tak ukrep mogoče vpeljati že septembra, torej ob začetku novega šolskega leta.
Reportažo iz osnovnošolske jedilnice, v kateri boste izvedeli tudi, kaj je najljubša jed prvošolčkov, si oglejte v videu na vrhu članka.
Poceni, okusno, zdravo ali vse to?
V tako zahtevnih časih je še toliko bolj pomembno skrbno načrtovanje jedilnikov. Organizatorji prehrane se z različnimi ukrepi trudijo doseči, da bi šolarji pojedli čim več in bi bilo zavržene hrane čim manj, ob tem pa morajo upoštevati tudi smernice zdrave prehrane.
Ob petkih so na jedilniku obroki po izboru učencev. “Na začetku leta je vsak razred izbral pet jedilnikov za kosila in malice, kaj najraje jedo. Ob petkih so tako na jedilniku pice, bureki, hot-dogi in podobno.” Ob petkih ostankov hrane tako praktično ni. “Takrat je tu v jedilnici vrsta in učenci čakajo, če bo kaj ostalo,” pove Mikša.
Ampak ni vsak dan petek in ob drugih dnevih je treba pojesti tudi kaj bolj zdravega. “Najbolj priljubljene so testenine v vseh oblikah ter golaž s polento,” pravi vodja šolske kuhinje Olga Kotar, “najmanj pa zelenjava, zelenjavne enolončnice in podobno.” Organizatorka prehrane pravi, da skušajo zelenjavo v obrokih nekako ‘zakamuflirati’. “Če učenci vidijo zelenjavni narastek s cvetačo, brokolijem in korenjem, ga ne vzamejo, zato zelenjavo raje zmiksamo. Danes je na jedilniku pasulj. Manj kot ga vidijo, boljše je, zato smo ga spasirali.”
“Kuhamo tako, da je čim bolj naravno, ne uporabljamo umetnih ojačevalcev okusa, samo naravne začimbe in sol,” pojasnjuje glavna kuharica. “Trudimo se, da je že samo živilo kakovostno, zato kar veliko kupujemo od kmetov v okolici.” Do petino denarja lahko namreč v šolah porabijo za neposreden nakup živil pri lokalnih dobaviteljih. Tako kupujejo predvsem mlečne izdelke, meso in sezonsko sadje.
Enkrat ali dvakrat na teden imajo brezmesni jedilnik. Zelenjavo ‘promovirajo’ tudi s pomočjo šolskega vrta, ki so ga zasadili pri eni od njihovih podružničnih šol v Jevnici. “Učenci imajo svoj vrt, na katerem gojijo zelenjavo in zelišča, nato tudi izdelujejo marmelade in podobno. Vse to rajši pojedo. Ko so sami pridelali buče, so pojedli vse.”
Čas malice so prestavili na zgodnejšo uro, saj so ugotovili, da otroci sicer ne pojedo kosila. Da bi zavrgli čim manj, so v jedilnico postavili hladilnik, kamor pospravijo še nedotaknjene malice, ki ostanejo, da jih lahko učenci vzamejo pozneje.
Kaj pa cena, kako pripraviti malico za 90 centov? “Kupljeni pekovski izdelki so dražji od tega zneska,” Mikša pojasnjuje, da morajo zato ob drugih dnevih pripraviti cenejše obroke, da se računica izide. Prihranijo tako, da namesto pakiranih namazov te pripravijo sami, ob četrtkih pa so na jedilniku mlečni zdrob, mlečni riž ali kosmiči. “Ko smo presedlali na domače namaze in mlečne malice, smo pridobili nekaj rezerve, da imajo lahko otroci ob petkih pico, hotdog in podobno.”
Kaj bo storila vlada?
Nastajajoča vlada je v koalicijski pogodbi napovedala brezplačne šolske obroke za vse. O tem, ali gre za pravičen ali populističen ukrep, smo že pisali, bi pa njegova uvedba marsikateri šoli povzročila preglavice.
“Na naši šoli malica 700 šolarjev, na kosilo pa jih pride 530,” pravi ravnatelj Osnovne šole Gradec Damjan Štrus. “Če bi uvedli brezplačno prehrano za vse, bi to pomenilo, da moramo pripraviti in postreči še približno 200 kosil več kot zdaj, kapaciteta kuhinje pa je že zdaj na zadnji zmogljivosti.”
Vlada bo morala torej poleg plačila iz proračuna poskrbeti tudi za to, da bo obroke mogoče pripraviti. Na nekaterih šolah so kuhinje skromnejše ali pa jim kosila celo pripravljajo zunanja podjetja.
Posledica tega ukrepa pa bi lahko bila tudi več zavržene hrane, opozarja ravnatelj. “Že te učence, ki imajo zdaj kosilo v šoli, težko navajamo na okuse zdrave šolske prehrane, saj nismo restavracija ali kraj, kjer bi bil za kosilo vsak dan dunajski zrezek in pomfrit. Tisti učenci, ki zdaj ne hodijo na kosilo, pa vedo, zakaj ne hodijo.”
Poudarja, da mora novi minister pozorno preučiti posledice take odločitve. “Res se je treba vprašati, ali bodo ti učenci sploh prihajali na kosilo, oziroma ko bodo, kakšen odnos do hrane bodo imeli. Treba bo narediti strategijo, kako spremljati, da se bo hrana pojedla, da je ne bomo še več zavrgli.”
Meni tudi, da je za tiste učence, ki želijo jesti, pa nimajo sredstev za to, poskrbljeno na več nivojih. “Center za socialno delo je ustanova, ki določa cenzus. Nekateri imajo subvencionirano samo kosilo, nekateri malico in kosilo.”
Za nepredvidene situacije, ki se zgodijo med šolskim letom in kjer bi CSD ukrepal prepočasi, pa tudi imajo rešitev. “Za primere bolezni, izgube služb, razhodov v družini in podobno imamo možnost pomagati z občinskimi sredstvi. V teh primerih nimamo časa čakati na odločbo, ampak je treba, sploh zdaj v teh časih, pomagati takoj, urgentno,” pravi Štrus. In to tudi storijo. Dodaja, da od nedavnega obstaja zakonska podlaga, da se kot socialni korektiv porabijo tudi sredstva šolskih skladov. “Ne vidim na šoli učencev, ki so lačni, ker država, občina, šola ne zna poskrbeti zanje.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje