Eden od ciljev bodoče vlade v šolstvu je uvedba brezplačne prehrane za vse učence in dijake. Podoben ukrep, takrat le za dijake, je pred časom uvedla Janševa vlada, a ga je naslednja vlada nato spremenila. Sogovorniki ocenjujejo, da sistem subvencioniranja deluje dobro in da je smiselno ohraniti socialni korektiv. Ponovno pa bi bilo treba premisliti o dohodkovnih razredih, opozarja Anita Ogulin.
Bodoča vlada je v koalicijsko pogodbo med prioritete in cilje v šolstvu zapisala tudi zavezo, da bo vsem učencem in dijakom zagotovila brezplačno šolsko prehrano. Kot je zapisala, “v Sloveniji 21. stoletja ni nobenega upravičenega razloga, da bi bil katerikoli otrok lačen”. Kaj je razlog za takšen ukrep in kako bi ga vlada uvedla, v koalicijski pogodbi ni navedeno. Brezplačna šolska prehrana je v besedilu omenjena na dveh mestih, enkrat le za učence osnovnih šol, drugič tudi za dijake.
Ob tem velja spomniti, da je podoben ukrep – brezplačno šolsko prehrano za vse dijake – leta 2008 uvedla vlada Janeza Janše, a ga je že dve leti pozneje vlada Boruta Pahorja spremenila tako, da je subvencijo za prehrano razširila na področje osnovnih šol, obenem pa ukinila 100-odstotno subvencioniranje dijaške prehrane. Kot pravijo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, se je v času brezplačnih obrokov za vse dijake izkazalo, da se je povečala količina zavržene hrane.
Pečan: Reševanje problema, ki ga ne zaznavamo
Predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan ocenjuje, da gre tudi tokrat za populističen in ne racionalen ukrep. “Problema, da bi bili otroci v šolah lačni, v glavnem ne zaznavamo. Na voljo je mnogo možnosti za subvencioniranje prehrane. Sistem subvencij omogoča socialno ogroženim tudi v celoti brezplačno prehrano. Poleg subvencij iz proračuna so tukaj še subvencije ustanoviteljev, torej občin, imamo tudi šolske sklade, kamor tudi državljani lahko namenjajo del dohodnine. Dodeljevati subvencije vsem po vrsti, tistim, ki pomoč potrebujejo, in tistim, ki jih sploh ne, se ne zdi ustrezno. Bolj smiselno se zdi uporabiti socialni korektiv,” pravi Pečan, ki ob tem poudarja, da so potrebe v šolstvu zagotovo veliko večje na nekaterih drugih področjih.
Predsednica Združenja srednjih šol in dijaških domov Frančiška Al Mansour razmišlja podobno. “Pozdravljam idejo o brezplačni prehrani, a ta naj bo zagotovljena za tiste, ki jo potrebujejo oziroma želijo. Greh je, da hrana ostaja, medtem ko so nekateri lačni. Takšno izkušnjo smo imeli, ko je vlada leta 2008 sprejela ukrep brezplačnega toplega obroka za vse dijake. Takrat smo ponudili možnost, da dijaki, ki to želijo, lahko dobijo dva obroka, omogočili smo tudi prevzeme zunanjim uporabnikom,” pojasni sogovornica, ki ob tem opozarja, da razdeljevanje hrane ne more biti med primarnimi dejavnostmi šole in da bo v primeru uresničitve takšnega ukrepa treba doreči, kako bomo ravnali s hrano, ki bo ostajala.
Brezplačno ni vedno najbolje
Vodja šolske prehrane v eni od ljubljanskih osnovnih šol je dejala, da je treba subvencionirano prehrano zagotoviti vsem otrokom, ki to potrebujejo, da pa ukrep brezplačne prehrane za vse po njeni oceni ni pravi odgovor. “Brezplačno včasih ni najbolje, lahko se zgodi, da s hrano potem ne znamo odgovorno ravnati. Otroke je treba učiti tudi spoštovanja, hrana je namreč dobrina, ni samoumevna, in to postaja iz dneva v dan bolj očitno.” Težave bi ne nazadnje nastale tudi z logistiko, saj šolske kuhinje po večini nimajo kapacitet, da bi pripravljale kosila za vse učence in dijake.
Sogovornica zato meni, da bi bilo kvečjemu smiselno začeti z brezplačno malico. Malica je namreč tisti obrok, ki ga je šola po zakonu dolžna organizirati za vse, ki se nanj prijavijo. Še bolj pa se sogovornica zavzema za to, da bi cenzus za pridobitev subvencije znižali.
Zaradi nekaj evrov ob subvencijo
S tem se strinja tudi predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste – Polje Anita Ogulin. “Sem za to, da ohranimo socialni korektiv, da pomagamo do brezplačne prehrane otrokom, kjer starši res ne zmorejo, ne zdi pa se mi smiselno uvajati brezplačne prehrane za vse otroke. Verjamem, da bi starši, ki to zmorejo, želeli plačati ne le za svojega otroka, ampak še za koga, katerega starši tega ne zmorejo.”
Ogulin, ki je tako rekoč vsak dan v stiku s posamezniki in družinami na robu revščine, še opozarja: “Nepravično se zdi, da otrok zaradi nekaj evrov preseženega cenzusa zdrsne v višji razred, s čimer izgubi pravico do subvencije. Smiselno bi se mi zdelo, da bi po strokovni presoji korigirali dohodkovne razrede, zato da bi ’ujeli’ tudi tiste, ki so na meji.”
Meja je namreč postavljena nizko. Stoodstotna subvencija malice v osnovni šoli pripada učencem iz družin, kjer povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 591,22 evra (kar za tričlansko družino pomeni 1.776 evrov mesečnih prihodkov), zato da je otrok upravičen do polne subvencije kosila v osnovni šoli, pa mesečni prihodek na osebo ne sme presegati 401,58 evra (za tričlansko družino to pomeni 1.205 evrov). Več o cenzusih lahko preberete tukaj.
Cene hrane v nebo
V družinske proračune so letos močno zarezali naraščajoči stroški hrane, energentov in drugih dobrin ter inflacija. V Sloveniji sta se po podatkih statističnega urada hrana in pijača med januarjem in aprilom letos podražili že za 6 odstotkov, v primerjavi z lanskim aprilom pa za 8,1 odstotka. Anita Ogulin pravi, da v ZPM Moste – Polje opažajo, da se tako rekoč dnevno povečujejo potrebe po pomoči zaradi vse višjih življenjskih stroškov.
Kako bo to vplivalo na stroške šolske prehrane, za zdaj ne želi napovedovati nihče. Na ministrstvu, kjer letno določijo cene šolskih malic, nam na to vprašanje niso odgovorili. Na nekaterih šolah se sprašujejo, kaj bo to pomenilo zanje in za njihove dobavitelje. Okvirni sporazumi o izvajanju javnih naročil namreč ne predvidevajo takšnih skokov cen, pravijo sogovorniki.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje