Testiranje na omikron: ali naj si vzamemo bris iz ust ali nosu?

Koronavirus 05. Jan. 202219:00 > 19:151 komentar
Delite:

Tedensko opravimo več kot pol milijona hitrih testov, ki so za prebivalce brezplačni. Na testirnih mestih brise jemljejo iz nosu oziroma nosnega dela žrela. Ker različica omikron bolj napade zgornji del dihal, se postavlja vprašanje, ali bi bilo smiselno način jemanja brisov spremeniti in ali bi bilo bolje tudi, da se doma samotestiramo iz ustnega dela žrela.

Hitri antigenski testi, tako tisti na testirnih točkah kot testi za samotestiranje doma, zaznavajo tudi različico omikron. Toda medtem ko pri nas uporabljamo teste, pri katerih se bris jemlje iz nosu oziroma iz nosno-žrelnega prostora, je ponekod v tujini drugače, saj brise jemljejo (tudi) skozi usta. Po pričevanjih iz tujine je lahko pri omikronu HAG test, vzet iz nosu, negativen, iz ust pa pozitiven pri istem bolniku. Po družbenih omrežjih krožijo navodila, kako si pri samotestiranju vzeti bris najprej iz ust in nato še iz nosu. Tako naj bi povečali verjetnost, da v primeru okužbe hitri test pokaže pozitiven rezultat.

“Higiensko ne vem, kam bi si kdo najprej vtaknil palčko, ali v usta ali v nos,” na vprašanje N1 odgovarja dr. Miroslav Petrovec, direktor Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo. “V medicini smo že pred korono poznali posebne sete (testov), ki jih zdaj žal ni na voljo in vsebujejo dve palčki: ena je namenjena jemanju brisa iz žrela in je debelejša, druga, ki je namenjena jemanju brisa iz nosnega dela žrela, pa je tanjša. To smo v preteklosti že uporabljali, saj nič ne podraži testiranja. Obe palčki se vtakneta v isto tekoče gojišče, potem se analizira kombiniran vzorec. Morda bomo tudi o tem v prihodnosti razmislili, ampak ta trenutek nimam dovolj podatkov, da bi si to upal zagovarjati.”

Ob tem je dr. Petrovec še razložil, da del telesa, od koder jemljemo brise, ni grlo, ampak ustni del žrela. Poudaril je, da odsvetuje, da bi bris vzeli samo iz ustnega dela žrela. “Res je, da je pri omikronu nekoliko večja možnost, da virus morda dokažemo tudi v žrelu, ampak še vedno vsi virusi, ki povzročajo okužbe dihal, preferirajo epitelij oziroma sluznico, ki ji rečemo dihalna sluznica, in ne tisto, ki jo imamo v ustih in je drugačna.”

Podobno so nam odgovorili iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano: “Glede na to, da se omikron bolje veže na celice in razmnožuje v celicah zgornjih dihal, je možno, da se bo spremenila doktrina jemanja brisov. Za zdaj informacij, da bi kje spremenili način jemanja brisov, nimamo. Je pa tudi nazofarinks (nosni del žrela) del zgornjih dihal in je torej bris nazofarinksa popolnoma ustrezen vzorec.”

Testirajte se večkrat

Ker so hitri testi zanesljivi le, ko imamo večjo količino virusa, jih je smiselno pogosteje ponavljati, še posebno če smo bili v tveganem stiku. Čeprav bo prvi test pokazal negativen rezultat, je priporočljivo, da se pozneje še večkrat testiramo.

Če imamo kakršnekoli simptome, naj nas osebni zdravnik naroči na PCR-testiranje. Metoda PCR testiranja zazna že minimalno količino virusa in v tem primeru pokaže pozitiven rezultat, zato način jemanja brisa ni tako bistven. Enako zanesljivi so PCR-testi tudi v času omikrona. “Tarčno mesto, ki ga zaznavamo s PCR-testom, ni del virusa, kjer je omikron mutiral,” je povedal dr. Petrovec. “Testi PCR so absolutno 100-odstotno zanesljivi.”

Kot je povedal minister za zdravje Janez Poklukar, so trenutno slovenski laboratoriji sposobni izvesti okrog 16 tisoč PCR-testov na dan, se pa trudijo, da bi te kapacitete še povečali. Tedensko opravimo več kot pol milijona hitrih testov, ki so za prebivalce brezplačni. “Ob tem je treba povedati, da so v tem trenutku testi pomembni, vendar v bližnji prihodnosti ob umirjanju epidemije bo prišlo do tega, da testi ne bodo v neskončnost plačljivi s strani proračuna, zato moja prošnja vsem, da s skupnimi močni s testiranjem omejimo epidemijo, v nadaljevanju pa odgovorno pristopimo k cepljenju ter srednje- in dolgoročno zamejimo širjenje virusa.”

Za hitre teste in teste za samotestiranje smo doslej iz proračuna plačali več kot 80 milijonov evrov.

Foto : N1

 

Komentari

Vaš komentar