V oddaji N1 STUDIO sta se o dolgotrajni oskrbi soočila poslanec SDS Zvonko Černač in koordinator Levice ter minister za delo Luka Mesec. Drug drugemu sta očitala politikantstvo v škodo pomoči potrebnih.
Po ponedeljkovem predreferendumskem soočenju o zakonu o vladi sta v današnjem N1 STUDIU mnenja o dolgotrajni oskrbi izmenjala poslanec opozicijske SDS Zvonko Černač in minister za delo ter koordinator Levice Luka Mesec.
Na referendumu bodo volilke in volilci odločali o vladni noveli zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-A), ki bi za eno leto zamaknila uveljavitev dveh rešitev iz zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk), ki ga je sprejela prejšnja koalicija, v kateri je bila SDS največja stranka. Ti dve rešitvi bosta, če vladna novela na referendumu ne bo potrjena, s 1. januarjem 2023 prinesla spremembe pri pravicah do dolgotrajne oskrbe in do oskrbovalca družinskega člana. Če bo vladna novela potrjena, pa se bo uveljavitev zamaknila na 1. januar 2024, koalicija pa obljubila, da bo še pred tem, in sicer v prvi polovici prihodnjega leta, pripravila nov oziroma bistveno popravljen zakon o dolgotrajni oskrbi.
Mesec je na začetku današnjega soočenja poudaril, da je zakon, ki ga je sprejela prejšnja koalicija, tako pomanjkljiv, da bi bilo nujno treba spremeniti dve tretjini členov. Kot primer je navedel predpisano prekategorizacijo sedanjih domov za starejše občane v oskrbne in negovalne domove ter dejstvo, da organ, ki naj bi ocenjeval upravičence, ne obstaja.
Černač pa je v uvodu povedal, da zakon prejšnje koalicije prinaša višjo raven materialnih in socialnih pravic. Po njegovem je bilo od 18. januarja letos, ko je ZDOsk začel veljati, dovolj časa, da bi bila izvedena potrebna tehnično-administrativna opravila.
Sogovorniku je Černač večkrat očital neiskrenost, saj mu je pripisal, da se ne trudi izpeljati sprememb, kot mu nalaga veljavni zakon. Po njegovem volilke in volilci na vladno novelo ne smejo gledati kot na enoletni zamik uveljavitve sprememb na področju dolgotrajne oskrbe, ampak kot blokado ali jemanje pravic ljudem.
Mesec mu je odvrnil s podobnim očitkom, saj je zatrdil, da je SDS pri nasprotovanju noveli zakona osamljena in da mu nasprotuje, ker želi povzročati probleme aktualni vladi. “Vsi starejši, ki so zdaj v domovih, so očitno kolateralna škoda vaših političnih iger,” je dejal Černaču.
“Ne rečem, da zakon nima dobrih namenov,” je še povedal minister, “ampak problem je, da so ti nameni neizvedljivi.” Omenil, je, da zakon prejšnje vlade ne rešuje vprašanja financiranja. V njem je namreč nov obvezni prispevek samo napoveden, saj je določeno, da bo državni zbor poseben zakon o tem sprejel šele v letu 2025.
Černač je odvrnil, da zakon nima takšnih pomanjkljivosti, kot jih navaja Mesec in tudi drugi, na primer zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Poslanec SDS se je osredotočil na opozorila, da bi lahko ljudje po 1. januarju 2023 ostali brez dosedanjih pravic, hkrati pa ne bi mogli pridobiti novih pravic iz zakona o dolgotrajni oskrbi. Ta namreč določa, da mora imeti upravičenec vsaj 24 mesecev zavarovalne dobe. Ker so bili ljudje v zavarovanje vključeni šele 18. januarja letos, ko je zakon začel veljati, bi pogoj izpolnili šele 18. januarja 2024. Do takrat lahko ljudje dobijo samo negativne odločbe, je opozoril ZZZS.
Te grožnje so neutemeljene, je zatrdil Černač. Poudaril je, da so po zakonu v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo avtomatično vključeni vsi, ki so vključeni v obvezno zdravstveno zavarovanje. Pogoj dvoletnega zavarovalnega obdobja bo po njegovem relevantno šele z uvedbo zavarovanja. Najverjetneje je pri tem mislil na uvedbo prispevka in ne zavarovanja, a vsekakor se njegova interpretacija ne sklada s tem, kako zakon razumeta na primer ZZZS in društvo za delovno pravo in socialno varnost.
Černač je zavrnil očitek, da je SDS osamljena pri nasprotovanju noveli aktualne koalicije. Nasprotujejo ji vsi, ki so decembra lani po 20 letih obljub dočakali zakonsko ureditev področja dolgotrajne oskrbe, je dejal.
Referendumska zavrnitev novele ne bi povzročila kolapsa sistema, ampak bi prinesla samo rešitve, je dodal Černač. Na primer glede doseganja mejnikov, na katere je vezano izplačilo evropskega denarja, kar je izpostavil Mesec.
Minister je kot problem omenil tudi predvideno pozno ugotavljanje izida referenduma. Državna volilna komisija bo namreč podatke o številu umrlih, ki bi lahko vplivali izpolnjevanje kvoruma, čakala 47 dni, zato bodo rezultati uradno potrjeni po 1. januarju. Rok iz ZDOsk bo torej potekel in ZZZS bi moral po zakonu začeti izdajati negativne odločbe.
Vlada je zato razmišljala o spremembi referendumskega rokovnika. Če bi na referendumu za novelo glasovalo več volilk in volilcev kot proti, kvorum ne bi bil pomemben in rezultati bi lahko bili potrjeni prej. Vendar tega predloga državni volilni komisiji niso podali.
Danes je Mesec razložil, da je Drago Zaderegal, član DVK iz vrst SDS, napovedal pritožbo, ki bi postopke zavlekla za tri mesece. “SDS želi na plečih upokojencev, oskrbovancev v domovih, ki bodo izgubljali pravice, spotikati in uničevati vlado,” je dejal.
Celotno soočenje poslanca SDS Zvonka Černača in ministra Luke Mesca pred nedeljskim referendumom si lahko ogledate v spodnjem posnetku.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje