Ministrstvo za pravosodje želi do sredine decembra v obravnavo na vlado poslati predloge zakonov o sodiščih, sodniški službi ter novelo zakona o sodnem svetu. Med ključnimi spremembami sodniške zakonodaje je ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan v izjavi za javnost po današnjem srečanju z novinarji izpostavila boljše delovanje sodišč.
Kot ključno rešitev nove sodniške zakonodaje je ministrica Dominika Švarc Pipan izpostavila načrtovano reorganizacijo mreže sodišč, ki predvideva vzpostavitev sodnega okrožja kot osnovne organizacijske ravni sodišč, in uvedbo enovitega sodnika. Prvostopenjska sodišča so sedaj organizirana kot okrajna in okrožna, po novem pa bi dosedanja okrajna sodišča postala zunanje enote okrožnih sodišč.
“S to reformo ne ukinjamo nobene lokacije, torej nobenega okrajnega sodišča. Ta bi postala le zunanje enote okrožnih sodišč in omogočila, da se znotraj sodnih okrožij bolj enakomerno razporeja oziroma uporablja kadrovske vire v sodstvu,” je izpostavila Švarc Pipan.
Načrtovane spremembe bi po njenem mnenju omogočile tudi bolj pospešeno reševanje sodnih zadev, s tem pa tudi večjo učinkovitost za stranke postopka in boljše poslovanje sodišč.
Danes ni tako, saj določena sodna okrožja enako vrsto zadev rešujejo bistveno hitreje kot nekatera druga, “kar se nam zdi nesprejemljivo tudi z vidika zagotavljanja enakosti strank pred zakonom kot tudi enakomerne dostopnosti do slovenskih sodišč”, je poudarila ministrica. Za okrožno sodišče v Ljubljani, ki velja za eno od najbolj obremenjenih, pa je predvidena rešitev, da bi poleg predsednika sodišča imelo še tri podpredsednike, in sicer za kazensko in civilno področje ter podpredsednika za vodenje zunanjih enot.
S spremembami sodniške zakonodaje želi ministrstvo krepiti tudi transparentnost delovanja sodstva, kar bi med drugim dosegli z določitvijo obveznosti objave sodnih odločb. Do sedaj takšne zakonske obveznosti ni bilo, je poudarila ministrica.
Z zakonodajnimi spremembami bi med drugim uvedli splošno pravilo, po katerem bi bile javno dostopne vse sodne odločbe. To pa ne bi veljalo za tiste izjeme, ko je javnost iz utemeljenih razlogov izločena iz sojenja, kot so denimo zaščita mladoletnikov, družinske zadeve in podobno.
“Teh izjem ne spreminjamo, zagotavljamo pa obveznost, da so načeloma vse sodbe javne in jih morajo sodišča oziroma vrhovno sodišče tudi objavljati na spletu,” je pojasnila ministrica.
Pravosodno ministrstvo sicer načrtuje tudi reformo sodnega sveta in novosti pri imenovanju sodnikov. Novela zakona o sodnem svetu tako med drugim predvideva profesionalizacijo predsednika Sodnega sveta, spreminja pa tudi pravila disciplinskih postopkov in naslavlja vprašanja transparentnosti in odgovornosti sodnega sveta. V ta namen na ministrstvu načrtujejo obvezno javnost glasovanja pri pomembnejših odločitvah sodnega sveta.
“To ne pomeni javnosti sej sodnega sveta, ampak dostopnost javnosti do podatkov o tem, kako so posamezni člani sodnega sveta glasovali, zlasti pri postopkih, ki se nanašajo na imenovanja predsednikov sodišč ali napredovanj sodnikov,” je poudarila ministrica.
Rok za pripombe na tako imenovani sodniški trojček se je iztekel prejšnji teden. Na ministrstvu zdaj pregledujejo prispele pripombe na gradiva predlogov sodniškega trojčka in se bodo do njih opredelili, cilj pa je, da bi vse tri zakone, ki so medsebojno neločljivo povezani, najkasneje do sredine decembra poslali v obravnavo na vlado, je še poudarila ministrica.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!