Državni zbor je opravil drugo obravnavo predloga novele insolvenčnega zakona, s katero želi vlada odpraviti neskladja z ustavo, slovenski pravni red uskladiti z evropskim in uvesti spremembe za boljše poplačilo upnikov. Večjega nasprotovanja predlogu ni, kot kaže, pa bo dopolnjen še z daljšim rokom za obveznosti podjetij, insolventnih zaradi naravne nesreče.
Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je na današnji seji uvodoma pojasnila, da sta jih pri iskanju, usklajevanju in oblikovanju rešitev vodili načeli, da so pri postopku zaradi insolventnosti v ospredju pravice upnikov in s tem načelo enakopravnega obravnavanja upnikov.
Kot je poudarila, predlog novele naslavlja tri sklope, in sicer uresničitev odločb ustavnega sodišča glede neustavnosti nekaterih dosedanjih rešitev, prenos evropske direktive o prestrukturiranju in insolventnosti ter druge spremembe, “katerih namen pa je povečati učinkovitost postopkov zaradi insolventnosti ter predvsem okrepiti nadzor in pravice upnikov v teh postopkih”.
Med predlaganimi spremembami je denimo uvedba pojma grozeče insolventnosti in postopka sodnega prestrukturiranja, ki je namenjen pravočasnemu pristopu dolžnika k prestrukturiranju.
Je pa koalicija, tako Švarc Pipan, glede na nedavne ujme pripravila predlog dopolnila za dodatno prehodno določbo glede dveh odstavkov 38. člena, ki določata daljši rok pri obveznosti ukrepanja poslovodstva ob nastopu insolventnosti, če je razlog za insolventnost naravna nesreča ali druga hujša nesreča, epidemija ali drug izreden dogodek.
Takšni dogodki, na katere poslovodstva ne morejo vplivati, bi lahko ob kratkih rokih za ukrepanje pomenili konec poslovanja sicer uspešnih podjetij, je utemeljila podporo vlade predlaganemu amandmaju.
SDS predlaga dve dopolnili
Ker je DZ o predlagani noveli maja opravil prvo obravnavo, danes ni bilo predstavitve poslanskih stališč. So pa poslanci, predvsem predstavniki največje opozicijske stranke SDS, spregovorili o dveh predlaganih dopolnilih k noveli.
Kot so pojasnili v SDS, podpirajo predlagano dopolnilo koalicije, saj so se za tovrstno rešitev zavzemali tudi sami. Andrej Hoivik je menil, da se bo z novelo tako pomagalo tudi prizadetim v ujmi.
V poslanski skupini SDS so sledeč načelu varstva upnikov predlagali tudi amandma k 137.a členu, po katerem bi se za začetek postopka prisilne poravnave vzpostavilo pogoj minimalnega poplačila upnikov (najmanj 50 odstotkov poplačila navadnih terjatev), hkrati pa določilo še najdaljše obdobje poplačila upnikov (v največ štirih letih).
Jožef Lenart je pojasnil, da so se za to odločili po pogovorih z določenimi deležniki, saj so ugotovili, da so bili stečajni upniki doslej pogosto izigrani. Luknje za to po njegovih besedah dopušča tudi aktualni predlog novele.
Podpore predlogu amandmaja SDS sicer ni pričakovati. Kot je dejala Andreja Živic iz Svobode, je bila taka rešitev že v zakonodaji, pa je bila črtana, ker da je 50-odstotno poplačilo upnikom previsok prag za uspešno prestrukturiranje podjetij v prisilni poravnavi.
Podobnega mnenja je tudi ministrica Švarc Pipan, ki pa se je zavzela za natančno spremljanje izvajanja novele v praksi in nadaljnje sodelovanje pri oblikovanju morebitnih novih rešitev.
Predlogu novele se sicer obeta podpora. Da ji ne bodo nasprotovali, ker prinaša nekatere pozitivne rešitve, so napovedali tudi v SDS. V začetku septembra so na matičnem odboru DZ glasovali še proti.
Glasovanje o predlaganih dopolnilih in tudi predlogu novele v celoti bodo poslanci opravili v sredo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje