Janša bo potegnil naslednjo potezo pri oblikovanju vlade, imena možnih ministrov že krožijo

Državni zbor je na včerajšnji izredni seji z 49 glasovi za in 4 proti potrdil spremembe zakona o vladi, kot so si jih zamislili v SDS. Poleg Janševe stranke so predlagano združevanje resorjev in zmanjšanje števila ministrov z 20 na 15 podprli tudi v trojčku okoli NSi, Logarjevi Demokrati in Resnica. Tem strankam bo Janez Janša, kot je napovedal, v teh dneh poslal izhodišča koalicijske pogodbe.

Predsednik Resnice Zoran Stevanović je sicer že povedal, da njegova stranka v Janševo koalicijo ne bo vstopila, da se ne bodo udeleževali koalicijskih pogovorov, niti s SDS ne nameravajo podpisati sporazuma o sodelovanju. Ob tem pa je dodal, da bodo izhodišča koalicijske pogodbe z veseljem prebrali.

"Ni škode, če kdo prebere in se potem ne odloči za podpis ali sodelovanje v koaliciji," je namero, da izhodišča koalicijskega sporazuma pošljejo tudi Resnici, v včerajšnjem pogovoru za Planet TV pojasnjeval Janša.

Čeprav se mu – ker Resnica ne bo vstopila v koalicijo – obeta manjšinska vlada, prvak SDS vztraja, da šibke vlade ne bo sestavil in da bo v primeru izvolitve premierja in vlade to večinska koalicija, kar zadeva potrebne glasove za funkcioniranje. "Kar zadeva sprejemanje ključnih zakonodajnih projektov, bomo pa skušali iti širše – če se bo le dalo. Trenutno sicer ni veliko razlogov za optimizem, a upanje umira zadnje. Prizadevali si bomo za širši konsenz, tudi proti ustavni večini." S takšno večino želi Janša, kot pravi, narediti korake naprej pri decentralizaciji države in vnos t. i. davčnega sidra v ustavo.

Naslednji korak pri oblikovanju nove vlade je torkova seznanitev državnega zbora z obvestilom predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu iskanja mandatarja kandidata ne bo predlagala. Dan zatem začne teči drugi krog, v katerem lahko poleg predsednice kandidata za predsednika vlade predlagajo tudi poslanske skupine ali 10 poslancev. 14-dnevni rok za vložitev kandidatur se izteče 19. maja, kot je mogoče pričakovati, pa bodo poslanci desnih strank Janeza Janšo za mandatarja predlagali že v tem krogu in ne bodo čakali na tretji krog, v katerem za izvolitev predsednika vlade zadošča navadna večina.

Janša sicer vseskozi zatrjuje, da vlade še ne sestavlja in da se tega tudi ne bo lotil za vsako ceno. Ob tem pa v političnih vrstah in javnosti že nekaj časa krožijo napovedi razdelitve ministrskih položajev in tudi nekatera imena možnih kandidatov.

Logarjevim Demokratom naj bi pripadli trije resorji

Tako naj bi SDS v prihodnji vladi imela vsaj sedem resorjev, trojček NSi, SLS in Fokus štiri ali pet, Demokrati pa tri. Slednjim naj bi pripadel položaj ministra za gospodarstvo, delo in šport, ki naj bi se nasmihal predsedniku stranke Anžetu Logarju. Ta naj ne bi skrival zanimanja za vodenje gospodarskega resorja, po besedah nekaterih naših sogovornikov pa naj bi se zavedal, da ga s pridružitvijo dela čaka naporno sobivanje s sindikati. Za združitev gospodarskega ministrstva s področjem dela so se sicer Demokrati zavzeli v svojem predvolilnem programu.

Demokratom naj bi pripadel tudi zdravstveni resor. Da je njihov kandidat za to mesto trenutni vodja poslanske skupine Tadej Ostrc, je Logar napovedal že pred volitvami. Potem ko je Ostrc na seji mandatno volilne komisije glasoval proti predlogu SDS o preložitvi imenovanja 10 okrajnih in okrožnih sodnikov, pa se je zdelo, da se mu ministrsko mesto oddaljuje. A naj bi si ga Demokrati še vedno želeli videti na položaju zdravstvenega ministra.

Kot tretji resor za Demokrate omenjajo ministrstvo za kulturo. V javnosti se za to mesto pojavlja ime nekdanje poslanke Eve Irgl, ki se ji tako kot Logarju na marčnih volitvah ni uspelo uvrstiti v državni zbor. A je na desnici mogoče slišati, da naj Janša temu predlogu ne bi bil naklonjen in da naj bi imel več možnosti kulturnik, režiser in nekdanji direktor Javne agencije za knjigo Aleš Novak, sicer predsednik mariborskega odbora Demokratov.

Pri potencialnih resorjih za NSi, SLS in Fokus še nekaj negotovosti

Kot pravijo naši viri, je pri resorjih, ki naj bi jih dobil trojček okoli NSi, še kar nekaj negotovosti. Še najbolj zanesljivo naj bi bilo, da bo predsedniku Nove Slovenije Jerneju Vrtovcu pripadlo mesto ministra za infrastrukturo in energetiko. V vlado naj bi se preselil tudi vodja poslanske skupine in minister za delo, družino in socialne zadeve v tretji Janševi vladi Janez Cigler Kralj. Pred dnevi se ga je omenjalo kot najverjetnejšega kandidata za ministra za demografijo, družino in socialne zadeve, po novem pa je mogoče slišati, da bi ga morda zanimalo tudi vodenje kakšnega drugega resorja, na primer za izobraževanje, znanost in mladino.

Precej verjetno naj bi bilo, da bo NSi vodila obrambno ministrstvo, čeprav naj možnost, da bi to pripadlo SDS, še ne bi bila povsem izključena. Kot možnega kandidata za vodenje tega resorja iz vrst krščanskih demokratov se v zadnjih dneh omenja evropskega poslanca Mateja Tonina. Ta je dejal, da je pripravljen prisluhniti potrebam stranke, a je v NSi mogoče slišati, da je za Toninovo vrnitev na čelo obrambnega resorja malo možnosti. Za to naši sogovorniki navajajo različne razloge. Eni pravijo, da se Tonin v Evropskem parlamentu in politični družini EPP počuti kot "riba v vodi", drugi pa, da imajo za to mesto še kar nekaj možnih kandidatov. Omenjajo bivšega šefa Darsa Valentina Hajdinjaka, pa tudi poslanca Janeza Žaklja, ki je bil državni sekretar na obrambnem ministrstvu v času Toninovega ministrovanja.

Po nekaterih navedbah bi lahko NSi pripadlo še kmetijsko ministrstvo, a naj bi obstajalo za ta resor kar nekaj zanimanja tudi v SDS. Najbolj glasno naj bi se ponujal sedanji predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek, ki je bil v preteklosti že kmetijski minister v kvoti Desusa, nato pa je najprej prestopil v NSi in kasneje v SDS. V javnosti se sicer kot potencialno kandidatko za kmetijsko ministrico iz vrst Nove Slovenije omenja nekdanjo poslanko in direktorico veterinarske uprave Vido Čadonič Špelič, a naj se po besedah naših virov za to mesto ne bi zanimala. Bi jo pa nekateri v stranki videli na čelu ministrstva za javno upravo, če se to po novem ne bi združilo z notranjim ministrstvom.

Na volitvah je v državni zbor prišlo sedem poslancev iz vrst NSi in po eden iz SLS in Fokusa. Tako se postavlja vprašanje, ali bosta tudi manjši stranki trojčka vključeni v delitev ministrskih mest. Ob imenu predsednice SLS Tine Bregant se je v zadnjih dneh preigravala možnost, da bi zasedla mesto ministrice za zdravje, zanimal naj bi jo tudi izobraževalni resor, v Novi Sloveniji pa bi ji, kot je mogoče slišati, še najraje prepustili mesto ministrice brez listnice, pristojne za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Skrčen kadrovski bazen SDS

Nekoč velik kadrovski bazen za ministrske položaje se je v SDS nekoliko skrčil, saj so se nekateri vidni člani, ki so v preteklosti vodili različne resorje, upokojili. Tako rekoč pa ni dvoma, da naj bi bil tudi v najverjetnejši četrti Janševi vladi Andrej Šircelj, ki naj bi spet postal minister za finance. Prav tako naj bi se ministrsko mesto obetalo Zvonetu Černaču, ki je bil v preteklih Janševih vladah minister za infrastrukturo ter za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Tokrat se ga omenja kot možnega kandidata za ministra za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj ali za ponovno združeno okolje in prostor.

Vprašanje pa je, ali se bo v vlado vrnil tudi Aleš Hojs. Več naših virov ga ponovno na čelu notranjega ministrstva ne vidi, tudi zato ne, ker se ta resor združuje z javno upravo. Izpostavljajo pa tudi, da bi Hojsova vrnitev pri delu javnosti obudila spomin na preganjanje protestnikov v času koronavirusa. Zato ne izključujejo možnosti, da bi Hojs bodisi vodil kateri drug resor, denimo obrambo, kjer je bil kot član NSi minister že v času druge Janševe vlade, bodisi ostal v poslanskih klopeh. Slednja rešitev bi bila po oceni nekaterih sogovornikov iz SDS še toliko bolj dobrodošla, saj da tudi v poslanski skupini potrebujejo dobro prepoznavna in bojevita strankarska imena.

Vse kaže, da bo SDS pripadlo tudi vodenje zunanjega ministrstva (MZEZ). Kot najverjetnejšega kandidata omenjajo diplomata Toneta Kajzerja, ki je moral v času sedanje vlade zaradi posredovanja zaupne depeše MZEZ Janši, ta pa jo je javno objavil na omrežju X, zapustiti veleposlaniško mesto v Washingtonu.