Spremembe zakona o Sovi: tehtanje med varnostjo in človekovimi pravicami

Sova je spisala predlog sprememb zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji in ga pred slabimi tremi tedni posredovala v javno razpravo. Potrebo po noveli utemeljuje s spremembami področne zakonodaje, z napredkom tehnologije in vse bolj negotovim mednarodnim varnostnim okoljem.

Ena od načrtovanih sprememb je širitev delovanja agencije na obveščevalnem področju. Če bo predlog sprejet, bo lahko agencija poleg podatkov iz tujine, ki so pomembni za zagotavljanje varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, takšne podatke obdelovala tudi v povezavi s tujino.

"Na področju obveščevalne dejavnosti je dosedanja opredelitev področja dela preozka in ne omogoča zbiranja vseh podatkov. Dopolnitev področja delovanja agencije s pridobivanjem in vrednotenjem podatkov tudi v povezavi s tujino bo omogočila celovito pokrivanje področja varnostnih, političnih ali gospodarskih interesov Republike Slovenije," širitev utemeljujejo v Sovi.

Spremembe bi olajšale ugotavljanje Dodikovega premoženja pri nas

Konkretnih primerov, pri katerih bi jim ta sprememba olajšala delo, v agenciji ne razkrivajo. Po navedbah poznavalcev pa bi se Sovi z njo na primer odprla možnost za spremljanje ne le tujih državljanov, ki denar nezakonitega izvora vlagajo v nepremičnine pri nas, temveč tudi z njimi povezanih oseb in podjetij na območju Slovenije ter bi tako lažje ugotovila, kdo so resnični lastniki sporno pridobljenega premoženja. Ti se namreč – kar naj bi dokazoval tudi primer nekdanjega predsednika Republike Srbske Milorada Dodika, ki naj bi imel na slovenski Obali v posredni lasti vsaj pet nepremičnin – sami ne izpostavljajo, temveč denar vlagajo prek drugih oseb in z njimi povezanih podjetij.

Naši sogovorniki navajajo tudi primer Andreja Hohluna. Leta 2023 je EU ruskega poslovneža z začasnim bivališčem v Izoli uvrstila na seznam sankcij. Hohlun je v Moskvi lastnik in direktor podjetja AK Mikrotech, leta 2012 pa je v Sloveniji ustanovil podjetje Arktec. Med razlogi, zakaj se je Hohlun znašel na seznamu sankcij EU, je navedeno, da je njegovo podjetje uvažalo blago, za katero veljajo omejevalni ukrepi Unije, pri tem pa je ruski vojaški industriji dobavljal komponente za področje mikroelektrotehnike.

Kot pravijo naši viri, je Sova sicer Hohluna spremljala, zaradi omejitev na obveščevalnem področju pa ni mogla pridobivati informacij o podjetjih in osebah, povezanih z njim.

Direktor Sove v mandatih prve Janševe in Pahorjeve vlade Andrej Rupnik ocenjuje, da je Slovenija, če odmislimo vojaško grožnjo, najbolj občutljiva prav na gospodarskem področju, zato bi bila o tem, kaj se na gospodarskem področju sme in kaj ne, potrebna poglobljena razprava. Po Rupnikovem mnenju bi bilo v slovenskem nacionalnem interesu tudi, da bi obveščevalna služba preverjala kredibilnost podjetij iz tretjih držav, ki vstopajo v razmerje z velikimi slovenskimi podjetji, česar pa Sova, ki dela izključno za vlado in ministrstva, ne more početi.

Sova se želi izogniti zamudnemu brskanju po obsežni bazi podatkov

Predlog sprememb zakona o Sovi uvaja tudi možnost obdelave biometričnih osebnih podatkov – agencija bi lahko po novem obdelovala podobo obraza, telesa, posnetek gibanja, govora oziroma glasu. "S tem bo omogočena uvedba modernejših pristopov pri obdelavi osebnih podatkov, kar bo pripomoglo k natančnejši in hitrejši obravnavi oseb, ki so predmet sistematične operativne obravnave agencije," navajajo v Sovi.

Po besedah nekaterih poznavalcev delovanja agencije, bi se Sova s to novostjo izognila zamudnemu brskanju po obsežni bazi podatkov, ki je bilo na primer potrebno, preden je iz obstoječih fotografij ugotovila, da je bil ruski obveščevalec, ki je imel na našem ozemlju stik z uslužbencem portugalske obveščevalne službe, pred tem že v Sloveniji.

V Sovi sicer zatrjujejo, da bodo z ustreznimi internimi postopki še naprej zagotavljali varno in zakonito obdelavo osebnih podatkov, kar da neposredno izhaja tudi iz določb in standardov tako nacionalne kot mednarodne zakonodaje.

IP: Pri obdelavi biometričnih osebnih podatkov je potrebna posebna previdnost

Informacijski pooblaščenec (IP) pa opozarja, da bi moral predlog sprememb zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji "ustrezno in jasneje urediti materialno pravni vidik pravice posameznikov v zvezi z varstvom osebnih podatkov in vprašanje nadzora tega področja", saj je to v trenutni zakonodaji urejeno pomanjkljivo.

Kot navaja, morajo biti v predlogu zakona, ki bistveno širi pooblastila agencije za zbiranje in obdelavo osebnih podatkov, "na dovolj jasen, ozek, določen in vnaprej predvidljiv način določeni tako nabor, posamezniki, na katere se podatki nanašajo, kot tudi namen zbiranja in obdelave osebnih podatkov". Ob tem Informacijski pooblaščenec izpostavlja, da je namen "varstva ustavne ureditve Republike Slovenije in zagotavljanja nacionalne varnosti", ki je zapisan v predlogu, določen izredno široko ter omogoča stalno in vnaprejšnje zbiranje osebnih podatkov na zalogo in potencialno trajno.

Posebna previdnost pa je po mnenju Informacijskega pooblaščenca potrebna pri obdelavi biometričnih osebnih podatkov, saj so ti podatke vezani na posameznikove unikatne trajne telesne in druge značilnosti ter jih v primeru zlorabe posameznik ne more preprosto spremeniti ali izbrisati.

"Obdelava posebnih vrst podatkov, kot so biometrični podatki, se lahko za nujno potrebno šteje le, če so poseg v varstvo podatkov in njegove omejitve omejeni na to, kar je absolutno potrebno, to je nepogrešljivo, pri čemer je izključena vsakršna splošna ali sistematična obdelava," lahko preberemo v mnenju o predlogu sprememb zakona, pod katerega je podpisana informacijska pooblaščenka Jelena Virant Burnik. V njem je tudi poudarjena v ustavi določena zahteva, da ima vsak pravico vedeti in izvedeti, katere podatke o njem nekdo obdeluje. Če se ta pravica omejuje, morajo biti omejitve potrebne, nujne in sorazmerne v demokratični družbi, še navaja Informacijski pooblaščenec.

Po težavah s spremljanjem ruskih vohunov bi Sova uvedla nove ukrepe

V predlogu sprememb zakona o Sovi sta predvideni tudi dve novi posebni obliki pridobivanja podatkov. Poleg že obstoječih kontrole pisem in drugih pošiljk ter nadzorovanja in snemanja telekomunikacij želi Sova uzakoniti še tehnična sredstva za nadzor signala mobilne telefonije, torej tako imenovane IMSI-lovilce, ter možnost neposrednega dostopa do podatkov telekomunikacijskega sredstva in beleženje komunikacijskega prometa na sredstvu. Po nekaterih navedbah naj bi se Sova za predlaganje teh dveh ukrepov odločila po tem, ko je imela zaradi sedanjih zakonskih omejitev težave pri spremljanju ruskih vohunov v Ljubljani.

IMSI-lovilec deluje kot lažna bazna postaja, s pomočjo katere je mogoče pridobiti identifikacijske podatke SIM-kartic in mobilnih telefonov. Kot je znano, je ustavno sodišče del zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki je policiji na podlagi sodne odredbe dovoljeval uporabo IMSI-lovilca, leta 2019 zadržalo, nato pa leta 2023 razveljavilo. Zahtevo za ustavno presojo so vložili poslanci SDS in Levice, ustavni sodniki pa so se za razveljavitev določbe ZKP odločili zaradi pomanjkljivega nadzora nad dejansko uporabo IMSI-lovilca in z njim pridobljenih podatkov.

V Sovi zatrjujejo, da so pri pripravi sprememb zakona upoštevali odločbe ustavnega sodišča. Pri tem pa poudarjajo, da je ustavno sodišče uporabo IMSI-lovilca presojalo z vidika uporabe policije, ne pa izvajanja obveščevalne dejavnosti za zaščito nacionalne varnosti. "Upoštevajoč naravo in področje dela Sove tako agencija ocenjuje, da v predlogu zakona zapisani pogoji, podane omejitve ter obvezna poročanja smiselno sledijo ugotovitvam ustavnega sodišča in hkrati zagotavljajo ustrezna jamstva v razmerju do posega v temeljne človekove pravice in svoboščine," navajajo v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji.

Izpostavljajo, da bo za uporabo tega ukrepa potrebna odobritev predsednika vrhovnega sodišča, zatrjujejo, da bo zagotovljen ustrezen nadzor, kot dodatno omejitev pa navajajo kratko obdobje uporabe – 15 dni brez možnosti podaljšanja. "V skladu s predlagano spremembo zakona bo agencija lahko uporabljala zgolj tehnično sredstvo, ki omogoča identifikacijo mobilnih komunikacijskih signalov, ne pa tudi vpogled v vsebino komunikacij ali metapodatke. Rezultat uporabe bo presek mobilnih signalov, in sicer le tistih, ki se bodo pojavljali na več varnostno relevantnih lokacijah oziroma v več varnostno relevantnih situacijah, medtem ko se podatki o drugih signalih ne bodo obdelovali niti hranili," zatrjujejo v Sovi.

Zastareli IMSI-lovilec pristal v Sovinem internem muzeju

Nekateri naši sogovorniki, ki so naklonjeni Sovini uporabi IMSI-lovilca, njegovo uzakonitev utemeljujejo z besedami, da mednarodne kriminalne združbe za komuniciranje uporabljajo izključno predplačniške, torej anonimne telefone. V odsotnosti možnosti uporabe IMSI-lovilcev pa vidijo celo razlog, da naj bi nekateri pripadniki mednarodnih kriminalnih združb za sestanke izbrali prav Slovenijo. Izpostavljajo primer ruskega agenta Igorja Zajceva, ki ga je Sova odkrila v Sloveniji, vendar pa do njegove telefonske številke ni mogla priti.

Andrej Rupnik meni, da predlog sprememb zakona o Sovi omogoča "zelo oskubljeno verzijo IMSI-lovilca". Pri tem izpostavlja, da sodobni IMSI-lovilci delujejo tudi kot prisluškovalne naprave, Sova pa je v predlagani noveli takšno uporabo izključila. "Zelo so se omejili. Sam tega ne bi naredil," poudarja nekdanji prvi mož agencije, ki je o potrebnosti sprememb zakona o Sovi razmišljal že v mandatu vodenja Sove, pisal pa jih je tudi v času Cerarjeve vlade. "Tedanji predlog, ki pa ni doživel epiloga, je bil širši. Zgledoval sem se po ureditvi v nekaterih zahodnih demokracijah. Sova je hibridna služba, torej pristojna za tuj in domači teritorij, zato potrebuje temu primerna pooblastila," navaja Rupnik.

Sova je konec devetdesetih let prejšnjega stoletja IMSI-lovilec že imela. "To je bilo ilegalno in je povzročalo kar nekaj težav, ki sem jih moral med letoma 2007 in 2010 tudi sam reševati," se spominja Rupnik. In dodaja, da je šlo tedaj za veliko napravo, ki so jo namestili v manjši kombi, medtem ko sodobni IMSI-lovilci dosegajo velikost kovčka. Ker pa je bila omenjena naprava že v Rupnikovem času vodenja agencije zastarela in neuporabna, so jo – kot pravi - tedaj demontirali: avto so prepustili skupnim službam, IMSI-lovilec pa shranili v Sovinem internem muzeju.

Savič: Spodkopavanje zasebnosti kriminalcev ne sme spodkopavati zasebnosti vseh državljanov

Direktor zavoda Državljan D in zasebnostni aktivist Domen Savič pa predvideva, da se bo v primeru uzakonitve IMSI-lovilca pojavil dvom o transparentnosti in nadzoru njegove uporabe. "Sova ni ravno transparenten del javnega sektorja, že zaradi narave svojega dela pa tudi zaradi ravnanje v času nekaterih vlad oziroma v posameznih primerih. Pojasnilo, da bodo zgolj lovili IMSI številke, ne pa tudi prisluškovali komunikacijam, me ne pomirja," poudarja Savič.

Strinja se, da je treba obveščevalno-varnostni službi in policiji omogočiti, da bosta uspešno skrbeli za varnost. Prav tako priznava, da pravica do zasebnosti kriminalcem omogoča lažje delo, kot če te ne bi imeli. "Toda spodkopavanje zasebnosti kriminalcev ne sme spodkopavati zasebnosti kar vseh državljanov na počez, v upanju, da bomo ujeli neke kriminalce," izpostavlja Savič

Informacijski pooblaščenec pa v mnenju o predlogu sprememb zakona o Sovi ocenjuje, da določilo o IMSI- lovilcih vsebuje določene varovalke, ki sledijo odločbi ustavnega sodišča. Bi bilo pa po njegovem mnenju treba jasneje določiti, da v okviru te posebne oblike pridobivanja podatkov prisluškovanje in snemanje elektronskih komunikacij ni dovoljeno, ne pa, da piše zgolj, da to ni omogočeno.

Bo Sova lahko na naprave nameščala vohunsko programsko opremo?

Novost v predlogu sprememb zakona, ki bo nedvomno sprožila najbolj buren odziv in za katero tudi v Sovi priznavajo, da pomeni invaziven poseg v ustavno zagotovljene človekove pravice, je neposreden dostop do podatkov na telekomunikacijski napravi. Z njo naj bi želeli uzakoniti možnost uporabe vohunske programske opreme (spyware).

Kot je znano, sodobna vohunska programska oprema (med katero je najbolj znan pegasus, ki ga je razvilo izraelsko podjetje NSO Group) omogoča nadzor tako rekoč vseh funkcij na napravi: bere sporočila in prisluškuje pogovorom tudi v kriptiranih aplikacijah, kot so Signal, WhatsApp, Telegram ..., snema pogovore v prostoru, aktivira kamero, pridobiva GPS lokacijo posameznika, pregleduje fotografije in dokumente na napravi, ima dostop do seznama klicev in vsega, kar je uporabnik vtipkal na telefonu …

V agenciji sicer navajajo, da uporaba te posebne oblike pridobivanja podatkov v praksi konkretno prinaša, "da bo Sova skladno z zakonskimi pogoji lahko spremljala komunikacijo med relevantnimi posamezniki na aplikacijah, ki uporabljajo šifriranje". Kar naj bi pomenilo, da razmišlja o nakupu vohunske programske opreme oziroma posameznega modula, ki bi ji omogočal prebiranje SMS-sporočil in prisluškovanje pogovorom prek kriptiranih aplikacij, do drugih funkcij na napravi pa naj ne bi dostopala. Po mnenju nekaterih poznavalcev pa naj se Sova - (tudi) zaradi občutljivosti razmer - ne bi ozirala proti izraelskemu pegasusu, temveč naj bi dajala prednost nekateri drugi vohunski programski opremi.

Sova: Možno je, da se bo nasilno teroristično dejanje zgodilo tudi pri nas

Sova poudarja, da je pri uporabi tehničnega sredstva za neposredni dostop do podatkov na telekomunikacijski napravi v predlogu zakona navedena vrsta omejitev in varovalk. Tako bo morala za uporabo te posebne oblike pridobivanja podatkov "izkazati okoliščine, ki bodo zahtevale takojšnje ukrepanje in nujno sprejetje ustreznih ukrepov za zaščito nacionalne varnosti, pri čemer tega namena ni mogoče doseči z drugimi (obstoječimi) ukrepi iz zakona". Nadalje navaja, da bo lahko agencija ta ukrep uporabila le v točno določenih situacijah, ko bo šlo za najhujše oblike ogrožanja nacionalne varnosti. Odobriti ga bo moral predsednik vrhovnega sodišča, uveden pa bo še dodaten "ločen strokovni nadzor", ki ga bo izvajal tako imenovani pooblaščenec za nadzor, kateremu bo morala agencija omogočiti dostop do vseh podatkov o posameznem primeru.

V predlogu sprememb zakona Sova posebej izpostavlja še dve omejitvi: do namestitve "tehničnega sredstva" in torej izvedbe ukrepa bo moralo priti brez vstopa v tuje stanovanje oziroma v druge prostore, prav tako pa ne bo dovoljeno poseganje v vsebino komunikacije in njeno spreminjanje.

Pri predlaganju sprememb se Sova sklicuje tudi na zakonodajo v primerljivih državah. Tako navaja, da je avstrijska obveščevalna in varnostna služba junija letos s spremembo več zakonov dobila pooblastilo, da v primerih, ko je to nujno potrebno, prestreza tudi zaščiteno oziroma šifrirano komunikacijo. Izpostavlja tudi ureditev na Norveškem, kjer da je dovoljena uporaba programske opreme, ki se namesti na napravo cilja in zaobide varnostne ovire na napravi.

"S trenutnimi pooblastili agencija ne sledi tehnološkemu napredku, ki je spremenil način komuniciranja - danes večina komunikacij poteka preko aplikacij, ki uporabljajo različna kriptiranja. Če naj agencija učinkovito opravlja z zakonom določene naloge, mora imeti za to tudi ustrezna orodja," navajajo v Sovi.

Na vprašanje, katere novodobne grožnje utemeljujejo predlagane (tudi zelo invazivne) ukrepe in ali se te grožnje stopnjujejo tudi pri nas, pa agencija odgovarja: "Ocena teroristične ogroženosti v Republiki Sloveniji je srednja, kar pomeni, da je možno, da se bo nasilno teroristično dejanje zgodilo. Iz javno objavljenega dokumenta Aktivnosti Sove v letu 2024 izhaja, da se Republika Slovenija srečuje s povečanimi hibridnimi grožnjami, delovanjem tujih obveščevalnih služb, kibernetskimi grožnjami in mednarodnim organiziranim kriminalom."

Domen Savič: Varovalk je premalo

Domen Savič pa ocenjuje, da je pri določilih, ki bi Sovi omogočili uporabo vohunske programske opreme, premalo varovalk. Med drugim ga moti, ker bi pooblaščenca za nadzor imenovala vlada, kar pomeni, da bi lahko postavila sebi naklonjeno osebo, ki bi dopustila zlorabe za namene vladne garniture.

Ob tem opozarja na primere v svetu, ki so pokazali, kako invazivna in problematična je uporaba vohunske programske opreme ter kako z lahkoto se jo zlorablja. "Tukaj tehtanje med občutkom varnosti in zasebnostjo nikakor ni v prid zasebnosti," poudarja Savič. Spominja na več primerov, ko so represivni organi oziroma obveščevalne službe tudi v evropskih državah pegasusa ali podobno programsko opremo nameščale na telefone novinarjev, demonstrantov, nevladnikov.

Tudi Informacijski pooblaščenec izpostavlja, da je bila uporaba vohunske programske opreme, kot sta na primer pegasus in predator, v zadnjih letih deležna veliko kritike zaradi indicev, da se v nekaterih državah tovrstna oprema uporablja za nedopustne namene, kot je slednje novinarjem, političnim nasprotnikom in aktivistom, brez kakršne koli povezave z jasno in neposredno grožnjo nacionalni varnosti.

Ob tem navaja opozorilo Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (EDPS), da lahko resna nevarnost državni varnosti, ki je pristna, aktualna in predvidljiva, opraviči uporabo zelo invazivnih posegov v temeljne pravice in svoboščine le pod strogimi pogoji in varovalkami. "EDPS izpostavlja dvom, da je lahko neomejen dostop do podatkov na napravi posameznika v skladu z načelom sorazmernosti, in vidi možnosti dopustne uporabe le v izjemnih okoliščinah, kot je na primer neizbežen terorističen napad," dodaja Informacijski pooblaščenec.

Po njegovih navedbah sicer iz določil predloga zakona ni jasno razvidno, kakšna tehnična sredstva ima Sova v mislih, ko navaja "tehnično sredstvo za neposredni dostop do podatkov telekomunikacijskega sredstva in beleženje komunikacijskega prometa na sredstvu". Če gre za pravno podlago za nameščanje vohunske programske opreme (spyware) na končne naprave posameznikov, pa je – tako Informacijski pooblaščenec - treba upoštevati, da gre za hekerska orodja, ki lahko omogočijo stalen, prikrit in oddaljen dostop do celotne uporabnikov naprave, z vsemi podatki in komunikacijami.

Opozarja še, da dostop do mobilnih naprav razkrije izjemno količino osebnih podatkov posameznika, pomeni pa tudi poseg v komunikacijsko zasebnost tretjih oseb, s katerimi je posameznik v stiku. "Predlog zakona sicer vsebuje relativno obsežen nabor varovalk, pri čemer pa menimo, da bi morali biti pogoji, kdaj pride tak poseg v poštev, strožji, da bi bila uporaba dopustna le v najbolj izjemnih ozko določenih primerih," navaja Informacijski pooblaščenec.

Andrej Rupnik se zavzema za uvedbo specializiranega nadzornega organa

Andrej Rupnik pa ocenjuje, da ne bi noben direktor Sove vlagal velikih vsot denarja, ki so potrebne za nameščanje vohunske programske opreme (po nekaterih navedbah namestitev zgolj na eno napravo lahko znese tudi do milijona evrov), če bi do informacij lahko prišel na drugačen način. Prepričan je tudi, da bi predsednik vrhovnega sodišča s tresočo roko podpisal odredbo za uporabo te posebne oblike pridobivanja podatkov. Spominja se namreč, kako težko je bilo v času njegovega vodenja Sove dobiti odredbo predsednika vrhovnega sodišča za prisluškovanje telefonom: navesti je bilo treba kup indicev, da je oseba povezana z določeno dejavnostjo, ki ogroža nacionalno varnost. V treh letih so – tako Rupnik - za izvajanje prisluhov dobil le okoli dvanajst odredb.

"Spremembe zakona so potrebne. Če večina demokratičnih držav pri zagotavljanju nacionalne varnosti uporablja določene metode, ni nobenega razloga, da se jim pri nas odrečemo. Morajo pa biti jasno opredeljene omejitve njihove uporabe, uvedeni morajo biti učinkoviti mehanizmi nadzora, zadeve morajo biti uravnotežene s splošnim testom varovanja človekovih pravic," poudarja nekdanji direktor agencije. Po njegovih navedbah je v predlagani noveli sodni nadzor ustrezno opredeljen, ostaja tudi parlamentarni nadzor.

Se pa Rupnik zavzema, da bi po zgledu nekaterih evropskih držav uvedli še specializiran nadzorni organ, v katerem bi bili izkušen sodnik, nekdo z obveščevalnega področja, strokovnjak za IT tehnologijo …, saj da bi pred takšnim organom obveščevalno-varnostna služba težko kaj skrila. »V sobi, kjer se izvaja prisluškovanje, je ogromno računalnikov, cel kup tehnologije. Kako naj na primer parlamentarec, ki se na tehnologijo ne spozna, opravlja učinkovit nadzor. Lahko zgolj verjame ali ne verjame zagotovilom, da je vse zakonito,« izpostavlja Rupnik.

Erik Kopač: Predlagane so najbolj nujne spremembe

Tudi Erik Kopač, ki je bil v času Cerarjeve vlade državni sekretar v premierjevem kabinetu za področje nacionalne varnosti, predlog sprememb zakona podpira. "Gre zgolj za odpravljanje sive lise na obveščevalnem področju in za posodabljanje v skladu z novimi komunikacijskimi tehnologijami. Predlagane so najbolj nujne spremembe," meni Kopač.

Domen Savič pa dvomi, da bi se z možnostjo uporabe IMSI-lovilcev in vohunske programske opreme varnost pomembno izboljšala. Kot pravi, bodo namreč kriminalci našli nov način komuniciranja, z legalizacijo te opreme pa bomo, če nadzor nad njeno uporabo ne bo res dobro urejen, ranljivejši in ogroženi vsi.

Po njegovi oceni bi morala Sova letno ali pa na dve leti objaviti, kdaj in zakaj je uporabila posebno obliko nadzora ter kakšni so bili rezultati. "Lahko prisluškuješ vsem 24 ur na dan, a če ne dobiš podatkov, ki bi dejansko pomagali pri preprečevanju terorizma in zagotavljanju nacionalne varnosti, je rezultat tvojega dela zgolj ogrožanje zasebnosti in trošenje davkoplačevalskega denarja," še dodaja direktor zavoda Državljan D.

Za komentar predloga sprememb zakona o Sovi smo zaprosili tudi Varuha človekovih pravic, a smo prejeli odgovor, da se bodo posamezne rešitve v nadaljnjem postopku verjetno še spreminjale in dopolnjevale, zato se varuh za zdaj do predlagane novele še ne opredeljuje.

Obsežen seznam spreminjanja zakona in dvom o tokratnem uspehu

Poskusov spreminjanja leta 1999 sprejetega zakona, ki je bil zadnjič noveliran leta 2006, je bilo sicer v zadnjih dveh desetletjih več. Po navedbah Andreja Rupnika je Sova od leta 2007 dalje s spreminjanjem zakona poskusila v vsakem mandatu, a političnega soglasja za to ne v času levih ne v času desnih vlad ni bilo. Izpostavlja tudi, da je pri nas še vedno prisotna bojazen, da bi s širjenjem pooblastil Sovi obudili nekdanjo Udbo.

"Toda obveščevalno-varnostna dejavnost je stroka, ki jo lahko z Udbo povezujemo le, če se obveščevalno-varnostne službe zaradi interesov politike, kriminala, korupcije ali česarkoli drugega zlorablja. Tega je sicer v današnjem svetu veliko, načeloma pa v sodobnih zahodnih demokracijah obstaja vrsta mehanizmov, ki takšno zlorabo onemogočajo," pravi Rupnik.

Možnost, da bi bil predlog zakona sprejet v tem mandatu, pa se zdi majhna tudi zato, ker je Sova z nedvomno občutljivimi spremembami, s katerimi bi dodatno posegla v temeljne človekove pravice in svoboščine, prišla pol leta pred volitvami. "Čas nikakor ni dobro izbran. S takšnimi spremembami bi morali priti na začetku mandata," ocenjuje Erik Kopač. Po naših neuradnih informacijah naj bi bil sicer cilj agencije, da se izmenjava stališč o predlogu zakona, ki je v javni razpravi do 22. oktobra, začne. Na osnovi podanih mnenj in pripomb pa se bodo odločili, ali je z obravnavo smiselno nadaljevati še v tem mandatu ali pa počakati na začetek prihodnjega.