Menu ItemSrede so v zadnjih treh mesecih potekale v znamenju prodaj hišic v naselju Stara Gavza na hrvaškem otoku Cres. Po sedmih dražbah je končni izkupiček 38 prodanih počitniških enot – nekatere so dosegle vrtoglave cene – znašal skoraj 7,7 milijona evrov. Ali je bil nakup za novopečene lastnike dobra naložba, bo pokazala prihodnost. "Vprašanje je, ali bi v prihodnosti hiška dosegla enako ceno," pravi nepremičninski agent Roman Prskalo. Da se nakup na dražbi ni izplačal, meni nepremičninski agent in cenilec Boštjan Boh.
Od 24. novembra 2021 do 19. januarja letos se je na sedmih sredinih spletnih dražbah prodajalo 38 počitniških hišic propadlega ajdovskega gradbinca Primorje, d. d. Še pred uradno znanim datumom je bilo zanimanje zanje veliko, saj so bile izklicne cene hiš zelo ugodne. Te so se gibale od 60 do 127 tisoč evrov, odvisno od njihovih kvadratur in tega, ali so bile leta 2007 obnovljene.
Že prva dražba pa je postregla s presenečenjem, postavljen je bil namreč absolutni rekord s prodajo počitniške hiše na robu naselja. Lastnik je zanjo odštel kar 360 tisoč evrov oziroma devet tisoč evrov na kvadratni meter. Nobena druga hiška na nadaljnjih dražbah ni presegla te meje.
Zanimanje javnosti in medijev je zagotovo vplivalo na interes za hiške, ocenjuje nepremičninski agent in cenilec Boštjan Boh. “Pravilo veleva, da čredni nagon zvišuje cene. Poleg tega so dražbe potekale na spletu, kar pomeni, da so imeli vsi prijavljeni dražitelji enake možnosti za nakup. Če je kdo skušal zadržati ceno, jo je lahko nekdo tik pred iztekom zvišal,” pravi. Dodaja, da so bile hiške na koncu precenjene in da se nakup ni izplačal. “Kakovost gradnje ne dosega nivoja teh cen. Edina pozitivna stvar, ki jo vidim, je, da so hiške lepo razporejene, enako visoke in nemoteče ter relativno blizu morja,” pojasnjuje.
Vrtoglave cene
Ob tem Boh poudarja, da ima to naselje na Cresu veliko težavo. “Ker je Stara Gavza še vedno počitniško naselje, to pomeni tudi skupne letne stroške. Mislim, da presegajo več kot štiri tisoč evrov letno in vključujejo stroške za skupno vodo, recepcijo in elektriko za osvetljeno naselje. Tako da takšna hiška ni ravno poceni za vzdrževanje,” opozarja.
Podobno razmišlja tudi nepremičninski agent Roman Prskalo, ki pa vidi tudi pozitivne plati nakupa. “Hiške so v infrastrukturno urejenem naselju, gre za terasasto gradnjo, tako da imajo vse hiške pogled na morje. So primerne kvadrature za počitniško bivanje, poleg tega imajo tudi teraso, ki je sicer potegnjena v tloris,” pravi. A ker nakup hiške vključuje zgolj stavbišče, se zdijo cene previsoke, opozarja.
“Negativna stvar je, da nimajo dvorišča. Parcela okoli hiške in dostopna cesta sta v solastništvu, kar pravno ni sporno,” ob tem dodaja. “Kljub vsem pozitivnim platem pa so bile cene v nekaterih primerih nore, posebej tista hiša, ki je bila prodana za devet tisoč evrov na kvadratni meter,” pravi.
Tako Boh kot Prskalo sicer razumeta, zakaj so se kupci, med njimi tudi Slovenci, odločali za nakup. Na slovenski obali takšni nepremičninski podvigi sploh niso mogoči. Po besedah Boha se Sloveniji takšna gradnja ne dopušča, pa tudi prostora ni. “Na naši obali je sploh težko dobiti hiško, ker nimamo prostora. Nekako razumem kupce, ki se odločajo za nakup v Istri, saj je vseeno cenejše kot pri nas,” še pravi Boh. Tudi Prskalo opozarja, da je na slovenski obali, pri cenovnem razponu do 300 tisoč, ponudba skopa. “Samostojno hiško s pogledom na morje bi težko dobili. Za ta denar pa že lahko dobiš manjše stanovanje, torej garsonjero ali enosobno stanovanje. Zato je nekako logično, da so se kupci preusmerili na Hrvaško,” poudarja.
Se izplača hiške oddajati?
Čeprav se slovenski nepremičninski agenti o cenah strinjajo s svojimi hrvaškimi kolegi, se poraja vprašanje, ali bi si z oddajanjem hišk oziroma morebitno prodajo v prihodnje lastniki povrnili vsaj del stroškov nakupa. Boh meni, da bodo takšni počitniški objekti v prihodnje še iskani, saj jih je malo, poleg tega so privlačni zaradi bližine morja.
“Če hiše preuredijo, bodo primerne za oddajo. Najem takšne hiške danes znaša približno 100 evrov na dan, mogoče se bodo cene v prihodnje še zvišale in dosegale 200 evrov. Je pa treba poudariti, da bo to odvisno predvsem od tega, koliko časa bo Hrvaška še lahko dvigala cene. Lani so cene nastanitvenih kapacitet podražili, saj sta bili Turčija in Grčija zaradi epidemije relativno nedostopni. Vprašanje je, kaj se bo zgodilo po koncu epidemije in ko se bodo ukrepi sprostili,” opozarja.
Prskalo na drugi strani izraža dvom, da bi prodaja hiške v prihodnje dosegla enako ceno kot ob njenem nakupu. “Ali bo to dobra naložba za prihodnost, bosta pokazala čas in gibanje cen na nepremičninskem trgu. Ocenjujem, da so cene dosegle vrhunec. Je pa res, da je ponudba omejena. Vendarle menim, da v primeru poslabšanja gospodarskih razmer višjih cen ni pričakovati,” še pravi.
Skoraj 7,7 milijona evrov v stečajno maso
Ker je bilo povpraševanje po hiškah v tem času ogromno – na vseh dražbah je sodelovalo skupaj 2.513 dražiteljev – se bo v stečajno maso propadlega Primorja samo od prodaje hišk steklo skoraj 7,7 milijona evrov. Najvišjo ceno je na dražbah dosegla dobrih 40 kvadratnih metrov velika hiša, za katero je izklicna cena znašala 77.816 evrov, na koncu pa je bila prodana za 360 tisoč evrov. Sicer je povprečna cena hiške znašala slabih 202 tisoč evrov, najmanjši končni izkupiček pa je dosegla prav zadnja sredina dražba, v kateri je sodelovalo tudi najmanj dražiteljev.
Hiše v naselju Stara Gavza, ki je od mesta Cres oddaljeno slaba dva kilometra, skupaj merijo 1.622 kvadratnih metrov, zgrajene pa so bile med letoma 1978 in 1981. Leta 2007 je bilo deset hiš obnovljenih. Ajdovsko gradbeno podjetje je v stečaju od junija 2012. V stečajnem postopku je bilo prijavljenih za 700 milijonov terjatev, priznanih in zapadlih je bilo nekaj manj kot 300 milijonov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje