Menu Item
Ministrstvo za zdravje je danes predstavilo predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Najzahtevnejšo rešitev, uvedbo novega prispevka, so preložili na naslednjo vlado. Osredotočili so se na vsebino, a ta je slaba, pravijo predstavniki starejših.
Danes so na ministrstvu za zdravje predstavili predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je vlada sprejela včeraj. Minister Janez Poklukar je ponovil, da je izredno vesel, ker bo v parlamentarni postopek prvič vložen predlog ureditve tega pomembnega področja.
Predlog prinaša sistemske rešitve za določanje, kdo bo upravičen do kakšne storitve, ter večje javno financiranje teh storitev. V spodnjih grafikah je predstavljeno, katere storitve bodo lahko izbrali zavarovanci glede na kategorije, v katere bodo razvrščeni.
Ni omejitev za plačila iz žepa
Kaj pomeni večje javno financiranje javnih storitev, je razložila vodja sektorja za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu za zdravje Klavdija Kobal Straus. “Danes lahko, če rabite pomembno velik obseg pomoči, za dom plačate 1000, 1600 evrov na mesec. V bodoče, če bo sprejet zakon, boste plačali samo stroške namestitve, kajti oskrbo pokriva javna blagajna,” je dejala. “To je pomembna razbremenitev, opozoriti pa je treba, da se obenem dela tudi na kakovosti in varnosti storitev. Zaposleni bodo imeli več časa za uporabnike,” je pojasnila.
Strošek namestitve ni predmet dolgotrajne oskrbe, ker gre za stroške bivanja, prehrane, elektrike, torej stroške, ki jih plačujemo vsi, je pojasnila. Koliko bo treba za to plačati, še ni znano, saj je to odvisno od pravilnika o standardni namestitvi, ki še ni napisan. V eni od prejšnjih različic zakona je bilo predvideno, da ne bi smel znašati več kot 90 odstotkov zneska najnižje pokojnine za 40 let delovne dobe, ki je trenutno 620 evrov mesečno. Odsotnost te določbe je eden od razlogov, da so predstavniki starejših z aktualnim predlogom nezadovoljni.
Ti so sporočili, da predlogu ostro nasprotujejo, še preden ga je vlada potrdila. Organizacije, med katerimi sta Srebrna nit in Sindikat upokojencev Slovenije, so ga primerjale s prejšnjimi različicami in so v njem prepoznale premik v smer večje privatizacije. Predsednica Srebrne niti Biserka Marolt Meden je izpostavila, da je ministrstvo podaljšalo obdobje trajanje koncesije iz 20 na 40 let, da v novem predlogu ni jasne določbe o neprofitnosti izvajanja storitev, ni opredelitve javne mreže … Klavdija Kobal Straus je danes odgovorila, da so zasebniki pomemben del sistema, vendar, kot je v odmevni reviziji opozorilo računsko sodišče, so zasebni domovi za starejše precej dražji od javnih.
Problem financiranja
Po mnenju mnogih pa je največja težava zakona, da ureditev financiranja prelaga v mandat naslednje vlade. V predlogu piše, da bo vlada do junija 2024 pripravila osnutek zakona o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. To pomeni, da bo, kot prikazuje spodnja grafika, do vključno leta 2025 manjkajoča sredstva zagotavljal proračun. Na finančnem ministrstvu so se s takšnim trošenjem strinjali.
Poklukar je pojasnil, da se je urejanje financiranja v prejšnjih mandatih izkazal za najtrši oreh, zato so se v tej vladi odločili, da sprejmejo vsaj vsebinski del zakona o dolgotrajni oskrbi. Predloga teh zakonov, ki sta jih pripravila prejšnja ministra za zdravje Milojka Kolar Celarc in Tomaž Gantar, na vladi nista bila sprejeta prav zato, ker so finančni ministri nasprotovali novemu socialnemu prispevku.
Čeprav ni nobenih formalnih ovir, da bi že aktualna vlada pripravila zakon o socialnem prispevku za dolgotrajno oskrbo, je mogoče sklepati, da se tega ne bo lotila. Poklukar je v odgovoru, ki si ga lahko ogledate v spodnjem video posnetku, pojasnil, da imajo zelo veliko drugega dela.
To je po mnenju več deležnikov problematično. Tako splošna oziroma površna določba o financiranju, pojasnjujejo kritični deležniki, predstavlja grožnjo, da bi prihodnja vlada v primeru varčevanja krčila prav izdatke za dolgotrajno oskrbo. Proračunske bilance že zdaj niso zelo dobre, zakon o dolgotrajni oskrbi pa je samo eden od predlogov, ki jih bodo še poslabšale. Zakon o investicijah v zdravstvo bi pomenil 1,9 milijarde evrov odhodkov v desetih letih, na drugi strani pa bi prihodke zmanjšala predlagana davčna reforma. Zakon o 780 milijonov evrov investicij v vojsko pa že velja.
Ena od kritik, ki jih v vladi namenjajo predstavniki starejši, je tudi odsotnost socialnega dialoga, ki ga glede tega predlog sploh ni bilo. Minister za zdravje je danes odgovoril, da je bilo o dolgotrajni oskrbi v zadnjih 19 letih, kolikor že traja razprava v družbi, povedanega dovolj, enkrat pa je treba odločiti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje