Štiri zaporedne volilne nedelje: bo zasičenost vplivala na volilno udeležbo?

Slovenija 11. Nov 202210:231 komentar
volitve, volišče, predsedniške volitve
Foto: Luka Dakskober/Bobo

Z nedeljskim drugim krogom predsedniških volitev se bo začelo obdobje štirih zaporednih nedelj, ko bodo slovenski volilci odšli na volišča in oddali svoje glasove. To je edinstven primer v zgodovini slovenskih volitev, s prehodom supervolilnega leta v sklepno fazo pa se poraja vprašanje, kako bo zasičenost z volitvami v prihajajočih tednih vplivala na volilno razpoloženje volilk in volilcev. Vse kaže, da bo ravno volilna udeležba tista, ki bo pomembno vplivala tudi na izid predsedniških volitev, ki nas čakajo to nedeljo.

Leto 2022 bo v zgodovini slovenske politike ostalo zapisano kot leto, ko so slovenski volilci največkrat odšli na volišča oddat svoj glas. Supervolilno leto. Začelo se je 24. aprila z državnozborskimi volitvami. Takrat je bila volilna udeležba 70,9-odstotna oziroma se je volitev udeležilo 1.203.522 ljudi. V zgodovini državnozborskih volitev samostojne Slovenije so imele višjo volilno udeležbo le državnozborske volitve leta 1992, ko je na volišča odšlo 85,6 odstotka volilnih upravičencev, in leta 1996, ko je svoj glas oddalo 73,7 odstotka volilnih upravičencev.

Prvega kroga predsedniških volitev, ki je potekal 23. oktobra, se je udeležilo 51,74 odstotka volilnih upravičencev. V nedeljo, 13. novembra, se z drugim krogom predsedniških volitev, v katerem se bosta pomerila Anže Logar in Nataša Pirc Musar, začenja obdobje štirih nedelj, ko se bodo slovenski volilci odpravili na volišča. Teden dni po izvolitvi novega predsednika oziroma predsednice republike bodo 20. novembra volilci izbirali župane občin in občinske svetnike, 27. novembra bo na vrsti referendumski dan, na katerem se bodo volilci izrekli o (ne)podpori trem zakonskim predlogom. V tistih občinah, kjer v prvem krogu nihče od kandidatov ne bo dobil absolutne večine, bo 4. decembra še drugi krog lokalnih volitev.

Kako bo natrpani urnik volitev vplival na vedenje slovenskih volilcev?

“Na prvo žogo se mi zdi, da bodo morda volilci imeli vsega dovolj, ker bodo morali iti kar štiri nedelje zapored na volišča. Po drugi strani pa lahko rečem, da bodo volilci ravno prišli v to volilno kondicijo in se bodo nekako navadili hodit na volitve. Obenem pa smo še trenutno v enem od najbolj dolgočasnih mesecev v letu in bodo volilne nedelje že s tega vidika pozitivna stvar,” je za N1 povedal Andraž Zorko, ustanovitelj in partner družbe Valicon, ki se ukvarja z merjenjem javnega mnenja.

Ob tem je poudaril, da gre v primeru volitev in referendumov, ki nas še čakajo v naslednjem mesecu, za zelo različne tipe volitev in da težko vnaprej ocenjuje, katera volilna nedelja bo na volišča privabila največ volilcev. “Dinamika lokalnih volitev je recimo povsem drugačna kot na predsedniških volitvah, saj ljudje tam volijo lokalno oblast in župane. Volilci imajo povsem drug vzgib, zakaj se jih udeležujejo,” je poudaril Zorko in se ob tem vprašal, kako bo zasičenost volilnih nedelj vplivala na udeležbo na referendumih.

Tadej Troha iz Filozofskega inštituta ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti pa ocenjuje, da je težko napovedati, ali bo povprečen slovenski volilec občutil ta natrpani urnik volitev, ki je pred nami. “Ljudje, ki smo bolj vpeti v politično dogajanje, smo nagnjeni k temu, da delamo neke sklepe, da se bo nekaj radikalno spremenilo, če bo volilna udeležba nizka. Tisti, ki se s politiko ne ukvarjajo na dnevni ravni, pa se mi zdi, da ne občutijo te zasičenosti z volitvami oziroma da bi jim morda šle na živce,” je povedal za N1. Dodal je, da tiste, ki se z dnevno politiko bolj ukvarjajo, včasih zanese in neke svoje poglede in razumevanja “projicirajo na splošnega volilca”. Ta je po mnenju Trohe “bolj navaden”, in ko se volitev udeležuje, po navadi voli tako, kot je navajen. Troha sicer meni, da imajo volilci desnosredinskega političnega pola višjo kulturo udeležbe na volitvah in se jih razmeroma udeležujejo v velikem številu, a ugiba: “Morda pa bo prav ta letošnja zasičenost z volitvami vplivala tudi na volilce stranke SDS, ki se volitev sicer zares redno udeležujejo. Morda bodo imeli tudi oni dovolj in se jim ne bo več dalo iti na volišča.”

Po njegovem mnenju bi med vsemi letošnjimi volitvami lahko še najbolj “nastradale” lokalne volitve, saj sta kampanji za predsedniške volitve in referendume zelo močni in se kampanja lokalnih volitev nekako potiska v ozadje.

volitve, volišče, predsedniške volitve
Luka Dakskober/Bobo

Oba sogovornika pa sta se strinjala, da bo volilna udeležba ključna predvsem pri odločanju o referendumskih vprašanjih. Prav volilna udeležba na referendumih je bila v preteklosti precej slaba, a so volilke in volilci na lanskem referendumu o zakonu o vodi dokazali, da je možno, ko gre za odločanje o univerzalni dobrini, kot je voda, preseči tudi politične delitve.

Da pa se je dejansko zgodila takšna volilna aktivacija državljanov na referendumu o vodi, Zorko velik del zaslug pripisuje nevladnim organizacijam. “Nevladne organizacije so bile tiste, ki so mobilizirale ljudi, da so lani odšli na referendum. In videli smo, kam je ta politična aktivacija pripeljala, saj je tudi nevladnike nekoliko presenetila. Res pa je, da je bil takrat v igri tudi močen trenutek upora proti nekdanji oblasti še zaradi drugih razlogov in je bila to nekako tudi prva priložnost, da se ta upor tudi pokaže,” je ocenil Andraž Zorko.

Zorko tokratno referendumsko kampanjo vidi podobno kot tisto za referendum zakona o vodi, saj se je v kampanjo vključilo veliko število nevladnih organizacij in ljudi, še posebej glede sprememb zakona o RTV Slovenija, ki ga je javnost po njegovem mnenju prepoznala kot pomembnega.

“Ne moremo sicer računati, da bo udeležba takšna, kot je bila na državnozborskih volitvah, bo pa zagotovo nadpovprečna, kar zadeva referendume,” je povedal Zorko, ki pa se sprašuje, ali se lahko udeležba na referendumski dan približa tisti lanskega julija. “Takrat je večino udeležbe volilcev predstavljal glas proti, a so manjkali glasovi desno od sredine. Tokrat pa bodo ti volilci prišli, ker so te referendume predlagali v SDS,” je še dodal.

Pričakovanja pred drugim krogom predsedniških volitev

Zadnja javnomnenjska raziskava, ki jo je za časopis Delo in televizijo POP TV izvedla agencija Mediana, kaže, da je trenutno v prednosti Nataša Pirc Musar. Njej bi svoj glas namenilo 51,7 odstotka vprašanih, za Anžeta Logarja pa bi svoj glas oddalo 44,6 odstotka vprašanih.

Glede volilne udeležbe na nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev je Zorko dejal, da bi šla nizka volilna udeležba v korist Anžetu Logarju, saj naj bi ta imel že nekako zagotovljene glasove, saj desnosredinski volilci po večini vedno pridejo na volišča. “Kar zadeva Natašo Pirc Musar, pa ni nujno, da bodo vsi prišli na volišča, ki se danes izrekajo, da jo bodo volili. Pri njenih volilcih je možnost abstinence precej večja, ampak ima po drugi strani ta volilna baza večjo zalogo glasov. Tudi če bo neka abstinenca leve sredine, bo to še vedno dovolj za njeno zmago,” meni prvi mož agencije Valicon.

Anže Logar, Nataša Pirc Musar
Žiga Živulović/BOBO

Tadej Troha je povedal, da je zelo težko napovedovati, kakšna bo volilna udeležba in kdo bo na koncu postal predsednik republike. “Lahko špekuliramo o več možnih scenarijih in razpletih. Je pa še vedno po mojem mnenju 80-odstotna možnost, da se bo razpletlo tako, kot so napovedovale javnomnenjske raziskave, torej da zmaga Nataša Pirc Musar. To se mi še vedno zdi najverjetnejši scenarij,” je dejal Troha.

Ob tem je še dodal, da bo imel razplet predsedniških volitev zagotovo vpliv tudi na izid zakonodajnih referendumov. “Če bi predsednik postal Anže Logar, bi to pri njegovih volilcih lahko povzročilo občutek novega vala, da bi bilo treba to zgodbo peljati naprej tudi na referendumih. Če pa zmaga Pirc Musar z udobno prednostjo, je vprašanje na strani opozicije, ali imajo njihovi volilci sploh še interes, da se na referendumski dan odpravijo na volišča,” je še dodal.

NE SPREGLEJTE: Luka Lisjak Gabrijelčič za N1 piše o finišu predsedniške kampanje, za katero tudi on ugotavlja, da je veliko odvisno od volilne udeležbe.

Discipliniranost desnosredinskih volilcev in doseganje kvoruma

Tako Zorko kot Troha menita, da so volilci desne sredine političnega pola bolj disciplinirani kot levosredinski volilci, ki potrebujejo višjo motivacijo, da se množično aktivirajo na volitvah. “Če predpostavljamo, da se desni volilci nikoli ne naveličajo volitev, je kvorum na referendumih zanje povsem dosegljiv,” meni Troha. Dejal je še, da se je percepcija referendumov zaradi zavrnitvenega kvoruma močno spremenila. Povedal je, da se že v osnovi začne preštevanje glasov volilcev in koliko jih lahko predlagatelji referenduma sploh mobilizirajo na volišča: “Obe politični množici ljudi se začneta preštevati.”

rtvs, tvs, stavka, rtv slovenija
Borut Živulović /BOBO

Po mnenju Andraža Zorka je bil tudi prvi krog predsedniških volitev dober kazalnik tega, koliko glasov volilcev lahko nabere desnosredinska opcija. Ti bodo na referendumih glasovali proti sprejetju zakonov. “Če gledamo povsem matematično in seštejemo vse Logarjeve glasove iz prvega kroga predsedniških volitev in glasove, ki jih je dobil Janez Cigler Kralj, pridemo do 330.000 glasov. Ocenjujem, da imajo še za 20.000 glasov rezerve tistih volilcev, ki v prvem krogu niso prišli na volišča in bodo prišli volit že iz povsem taktičnih vzgibov. Torej smo na 350.000 glasovih, kar pa je malo več od meje zavrnitvenega kvoruma,” je povedal soustanovitelj agencije Valicon.

Tadej Troha je nadalje še ocenil, da referendumska kampanja, ki jo vodijo podporniki sprejetja zakonov, skuša levosredinske volilce nekako prepričati, da je SDS še vedno na oblasti in da gre še vedno za borbo proti avtokraciji. “Levosredinski volilci se lahko s takšno retoriko dejansko poistovetijo, sploh zaradi trenutnih razmer na RTV. Kampanja jih dejansko nagovarja na način, da je treba nalogo, ki se je začela aprila z državnozborskimi volitvami, pripeljati do konca,” meni filozof Troha. Ob tem pa je poudaril, da tudi trenutna oblast volilce nagovarja v smislu, da morajo še enkrat pokazati tako vnemo, kot so jo na aprilskih volitvah. “A je tukaj vseeno velika razlika. Volilci so na aprilskih volitvah, s tem, ko so izvolili novo oblast, delali tako rekoč uslugo sami sebi, zdaj pri referendumskih vprašanjih pa dejansko delajo uslugo vladi,” je še dodal.

Ne spreglejte N1 podkasta Spopad Irgl – Gantar o Logarju in Pirc Musar: kdo se vtika in kdo bo pravičen. Pri Suzani Lovec sta gostovala Eva Irgl, poslanka SDS, ki v predsedniški tekmi podpira Logarja, ter Pavel Gantar, nekdanji predsednik državnega zbora, ki podpira Pirc Musar.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

 

Komentari

Vaš komentar