Sum na prvi primer opičjih koz v Sloveniji

PROFIMEDIA

Po informacijah N1 so na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo v ponedeljek popoldan preverjali prvi sum okužbe z virusom opičjih koz pri nas. Sum naj bi se pojavil pri moškem, ki se je vrnil iz tujine. "Tega ne morem komentirati," je včeraj zvečer za N1 dejal Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ter vodja laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij. Ali bo sum potrjen, bo znano v danes. Na NIJZ so za N1 potrdili, da bodo danes imeli izjavo za javnost.

NOVO: Po informacijah N1 v Sloveniji potrdili prvi primer opičjih koz

Po neuradnih informacijah N1 so v ponedeljek popoldan na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo preverjali sum na prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Po prvih še neuradnih informacijah, ki do tega trenutka še niso potrjene, naj bi šlo za moškega, ki se je v Slovenijo vrnil iz tujine. Ali bo sum potrjen in imamo v Sloveniji prvi primer opičjih koz ali ne, naj bi bilo znano v danes. Če bo sum potrjen, bo o tem javnost obvestil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Inštitut bo danes predvidoma pripravil novinarsko konferenco, točen termin te pa še ni znan.

Direktor NIJZ Milan Krek je za N1 v ponedeljek zvečer povedal, da uradno o tem še ni obveščen, Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, kjer so opravljali analizo vzorca, pa je dejal, da tega ne more komentirati in da bo v primeru pozivnega rezultata javnost obvestil NIJZ.

Po informacijah N1 bolnika, pri katerem se je pojavil sum na virus opičjih koz, v ponedeljek niso hospitalizirali na infekcijski kliniki v UKC Ljubljana, iz česar je najbrž mogoče sklepati, da gre – če bo sum potrjen- za blažjo obliko bolezni.

Več primerov od začetka maja

V Evropi in Severni Ameriki od začetka maja beležijo več primerov okužb z virusom opičjih koz, ki se sicer pojavlja v tropskih gozdnatih predelih v Centralni in Zahodni Afriki. Rosamund Lewis iz WHO je dejala, da so v preteklih letih že beležili okužbe z virusom opičjih koz zunaj endemičnih držav, a dodala, da je tokrat prvič prišlo do številčnih okužb med ljudmi, ki niso potovali na endemična območja.

Po besedah direktorice Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) Andree Ammon pri vseh dosedanjih potrjenih primerih beležijo blage simptome. Četudi je poudarila, da je nevarnost širjenja med splošno populacijo zelo nizka, pa je dodala, da je verjetnost nadaljnjih prenosov okužb med ljudmi z več spolnimi partnerji visoka.

Virus opičjih koz se na ljudi lahko prenese ob stiku z okuženo živaljo (največkrat prek glodavcev ali primatov) ali okuženim človekom ali s človeškimi telesnimi tekočinami, ki vsebujejo virus. Prenos med ljudmi je lahko tudi kapljičen. Okužba se širi med osebami, ki so med seboj v tesnem stiku. V skupkih primerov, ki se trenutno pojavljajo v nekaterih evropskih državah, pa ne gre za uvožene primere, kar je nenavadno, pač pa največkrat za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi.

Klinični potek opičjih koz je običajno blag. Simptomi bolezni so zvišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, otekle bezgavke, mrzlica in izčrpanost. Običajno se razvije tudi izpuščaj. Ta se pogosto začne na obrazu, nato pa se razširi na druge dele telesa, vključno z genitalijami. Več podrobnosti o opičjih kozah si lahko preberete tukaj.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.