Inkubacijska doba opičjih koz je praviloma med 6 in 13 dni, ampak lahko traja tudi do 21 dni.
V Sloveniji so po informacijah N1 potrdili prvi primer opičjih koz. Več v članku Po informacijah N1 v Sloveniji potrdili prvi primer opičjih koz.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) opičje koze povzroča virus, soroden virusu, ki povzroča bolezen črnih koz, ki je bila z globalno kampanjo cepljenja izkoreninjena leta 1980.
Simptomi pri okužbi z virusom opičjih koz so lahko blagi ali resni. Sprva se pojavijo simptomi, podobni gripi, kot so vročina, bolečine v mišicah in otekle bezgavke. Pozneje pa lahko nastanejo izpuščaji in rane, ki so občasno tudi boleče.
Bolezen se na ljudi prenese z živali – praviloma z glodalcev in primatov – in se najpogosteje pojavlja v tropskih gozdnatih predelih srednje in zahodne Afrike.
Prenaša se tudi med ljudmi, in sicer ob stiku s kožnimi ranami okuženega ali ob stiku z materiali, ki so se dotikali kože okuženega. Prav tako se lahko okuži z izmenjavo telesnih tekočin ali kapljično.
Nedavno je bilo odobreno cepivo, ki ščiti pred okužbo s tem virusom, a je še nedostopno širši javnosti. Dobro zaščito pred okužbo nudi tudi cepivo proti črnim kozam.
Inkubacijska doba opičjih koz je praviloma med 6 in 13 dni, ampak lahko traja tudi do 21 dni. Najresnejše simptome imajo po navadi otroci. Vsi svetovni prebivalci, mlajši od 40 let, načeloma niso bili cepljeni proti črnim kozam, zato so bolj izpostavljeni okužbi.
Zaznane stopnje smrtnosti ob predhodnih izbruhih opičjih koz so se gibale med 0 in 11 odstotkov, kar je večinoma odvisno od tega, katera različica virusa je bila kriv za izbruh.
Svetovno žarišče opičjih koz Nigerija
Znani sta dve genetski različici virusa; ena se pojavlja v kotlini Konga, druga pa v zahodni Afriki. Geografska ločnica med različicami je v Kamerunu, ki je edina država, kjer sta bili obe različici potrjeni.
V WHO so potrdili, da je bila pri okuženem posamezniku v Veliki Britaniji odkrita zahodnoafriška različica, ki je bistveno manj smrtonosna, a še vedno potencialno zelo nevarna.
Po podatkih WHO je Nigerija, ki je osrednje svetovno žarišče opičjih koz, od septembra 2017 do aprila 2022 poročala o skupno 558 primerih suma na okužbo z virusom. Med 241 potrjenimi primeri je bilo potrjenih osem smrtnih žrtev, kar znaša 3,3 odstotka. Pred izbruhom v Nigeriji leta 2017 na svetu 40 let ni bilo uradno zaznanih primerov okužbe z opičjimi kozami.
S katere živali se je zgodil prenos virusa, še ni jasno, verjetno pa je to eden od glodalcev, zaradi česar WHO navaja stik z živimi ali mrtvimi divjimi živalmi kot dejavnik tveganja okužbe.
Virus opičjih koz je bil pri ljudeh prvič odkrit leta 1970. Pojav opičjih koz zunaj Afrike je bil le nekajkrat; nazadnje leta 2019 v Singapurju, leto pred tem v Veliki Britaniji in Izraelu, leta 2003 pa v ZDA.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje