Menu Item
Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je v intervjuju za Siol napovedala, da bo, če bo šlo po načrtih, plačna reforma za sodnike in tožilce stopila v veljavo že leta 2024. Torej prej kot za ostale funkcionarje.
Slovensko pravosodje se sooča s številnimi težavami, je priznala pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, ki znotraj svojega resorja že od začetka mandata načrtuje izboljšave sistema. Kot pravi, ne bo šlo za reformo pravosodnega sistema, ampak želi “okrepiti vlogo in položaj vseh ključnih organov in deležnikov v pravosodju”, da bodo ti delovali neodvisno, strokovno in samostojno. Med problematična področja je uvrstila upravno sodstvo, kazenske in družinske postopke ter postopke pred ustavnim sodiščem.
Kot je dejala v intervjuju za Siol, se zaveda problema plačne problematike med sodniki in tožilci, ki so med najslabše plačanimi v Evropi, zaradi slabih plač pa je vse manj zanimanja za ta poklic.
Prav zaradi slabih plač, ki se v sodstvu niso usklajevale v zadnjih desetih letih, je med sodniki in tožilci zavrelo, še dodatno pa jih je razjezila tudi neizpolnjena obljuba premierja Roberta Goloba o dodelitvi 600 evrov dodatka. Po besedah Švarc Pipan so zdaj s sodniki in tožilci že zelo blizu dogovora o uskladitvi njihovih plač.
“Za zdaj je predvideno, to pa lahko povem, da bi se za sodnike in tožilce plačna reforma uveljavila že z letom 2024. Do leta 2027, ko naj bi reforma začela veljati za preostale funkcionarje, glede na res skrb vzbujajoč položaj v sodstvu in tožilstvu, ne moremo čakati,” je dejala pravosodna ministrica.
Da bi naredili poklice v pravosodju bolj privlačne, se na ministrstvu ukvarjajo tudi s spremembami na področju izobraževanja in usposabljanja. Kot primer je navedla, da bi v veljavo prišel sistem, po katerem vsi diplomanti ne bi več opravljali pravosodnega izpita, temveč zgolj tisti, ki želijo postati sodniki ali tožilci.
Švarc Pipan se zavzema tudi za uveljavitev koncepta enovitega sodnika, kar bi pomenilo, da delitev na okrajne in okrožne sodnike ne bi več obstajala. Po njenem mnenju bi to omogočilo več fleksibilnosti pri dodeljevanju zadev, tak sistem pa smo v Sloveniji poznali pred letom 1995, ko je bila izpeljana pravosodna reforma in so se prvostopenjska sodišča kasneje razdelila na okrajna in okrožna.
Zaradi objema z ljubljanskim županom Zoranom Jakovićem na spominski slovesnosti na Orlah pred tedni se je znašla pod plazom kritik, da krni videz pravosodja.
Pojasnila je, da so jo takrat prevzela čustva zaradi pomembne komemoracije, zanikala pa je obstoj prijateljskih in družinskih vezi z Jankovićem. Potrdila je, da je njen oče pomagal pri gradnji Mercatorjevih središč, vendar drugih povezav z družino ljubljanskega župana pa, trdi, nikoli ni imela.
O namigovanjih, da bi lahko nasledila Tanjo Fajon na čelu stranke SD, pa je pravi, da teh ambicij nima in da jih tudi nikoli ni imela.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje