Slovensko sodniško društvo poziva vlado, naj nadaljuje postopke za zagotovitev 600 evrov dodatka k plači sodnikov in tožilcev.
V Slovenskem sodniškem društvu vlado pozivajo, naj nadaljuje postopek sprejemanja zakona o začasnem dodatku sodnikom in tožilcem, s katerim bi omenjenim zagotovili 600 evrov dodatka k plači. Pri tem se sklicujejo na ekspertizo Inštituta za primerjalno pravo pri pravni fakulteti, ki da ugotavlja, da dodatek sodnikom ne bi bil v nasprotju ustavo.
Po navedbah predsednice društva Vesne Bergant Rakočević je omenjena “nevtralna ekspertiza ustavnopravnih strokovnjakov”, ki jo je naročilo ministrstvo za pravosodje, pritrdila njihovemu stališču, da dodatek sodnikom “nikakor ne bi bil v nasprotju z ustavo”. Zato vlado in njenega predsednika Roberta Goloba pozivajo, nad nemudoma predlaga nadaljevanje zakonodajnega postopka za omenjeni zakon.
Kot opozarjajo, je bila kljub razumevanju, da je treba plače sodnikov urediti trajno in stabilno, obljubljena “začasna korekcija edini ustrezen odziv na urgentno potrebo po odpravi deprivilegiranega materialnega položaja sodnikov”.
“Pričakujemo, da bo dana obljuba uresničena”
“Javno izražen konsenz stroke in najvišjih predstavnikov Republike Slovenije o nedopustno nizkih plačah sodnikov, tako glede na mednarodne primerjave kot tudi glede na poslance, ministre in javne uslužbence, se mora končno začeti tudi uresničevati. Pričakujemo, da bo dana obljuba zdaj, ko je odpadel sleherni dvom v njeno morebitno ustavno neskladnost, čim prej tudi uresničena,” so zapisali.
Premier Golob je namreč na občnem zboru Slovenskega sodniškega društva sredi januarja napovedal reformo plačnega sistema s posebnim plačnim stebrom za sodstvo oziroma pravosodje. V dokaz, da vlada misli resno, je tudi napovedal, da bodo sodniki in državni tožilci že takoj začeli prejemati dodatek k plači v višini 600 evrov bruto.
Že kmalu zatem se je pojavilo vprašanje, ali za izplačilo dodatka obstaja primerna zakonska podlaga, zato je vlada konec januarja v DZ vložila predlog zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev, ki pa ga je že kmalu zatem umaknila iz zakonodajnega postopka. Po takratnih pojasnilih ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan so se za umik odločili ob opozorilih zakonodajnopravne službe DZ o morebiti ustavnopravno spornih določbah.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje