Vlada je pogajanja z zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju zavrnila, prav tako je zavrnila plačilo stavke. Če se vlada in Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) ne bosta dogovorila o osnovnih zahtevah sindikata, namerava ta 9. marca izvesti splošno stavko zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Neplačilo stavke namerava Sviz izpodbijati na sodišču.
Vlada je sedem strokovnih zahtev, ki jih je Sviz nanjo naslovil, ocenila kot neupravičene. Mirna rešitev spora med vlado in šolniki je za zdaj torej izključena, slednji bodo zato v sredo, 9. marca, stavkali. Šole in vrtci bodo zaprti.
Stavka v nasprotju z zakonom o volitvah?
Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je povedal, da Zakon o stavki vlado sili, da se na napoved stavke odzove in skupaj s sindikatom začne z iskanjem rešitve, tako pred kot med stavko. Vlada je to v celoti opustila z argumentom, da šolniki z napovedano stavko kršijo Zakon o volitvah v državni zbor.
“Kakršnekoli stavke v javnem sektorju v tem predvolilnem času so neupravičene in bodo razumljene zgolj kot del politične kampanje v nasprotju z zakonom o volitvah. Takšne stavke tudi ne bodo plačane iz proračuna,” je vlada zapisala kot odgovor na stavkovne zahteve Sviza.
“Ključno, kar je mogoče razbrati iz vladnega odgovora, je, da nam ne priznava pravice do stavke,” meni Štrukelj in poudarja, da v Zakonu o volitvah ni ničesar, kar bi onemogočalo stavko. Po njegovem mnenju se vlada na zakon sklicuje povsem neprepričljivo, saj se volilna kampanja začne šele 24. marca, prav tako je zavrnitev pogajanj v nasprotju z Zakonom o stavki. “Za tem je zgolj tiho odrekanje ustavni pravici do stavke,” je še dejal.
Neenakost zaposlenih v javnem sektorju
Štrukelj je poudaril še, da “apriorna zavrnitev pravice, da lahko uveljavljamo interese, ki jih imamo, kaže na izrazito neenakost, s katero Vlada Republike Slovenije obravnava posamezne skupine zaposlenih.” S tem cilja na sistemsko zvišanje plač ostalih zaposlenih v javnem sektorju – zaposlenih v zdravstvu, policiji in vojski – v zadnjem letu in se sprašuje, zakaj se z zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju vlada noče niti pogajati.
“Z napovedano stavko smo mi neka drugorazredna skupina državljanov in državljank, ki nima enake pravice kot drugi. Z enimi se vlada pogaja in dogovarja, z nami pogajanja a priori zavrača. Gre za obupno podcenjujoč odnos do šolnikov, zaposlenih v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah in univerzah,” je opisal situacijo in omenil še, da v sindikatu po vsem tem ne razumejo “prezirljivega” odnosa oblasti do zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.
Štrukelj je povedal, da so šolniki med epidemijo nekaj pomembnega prispevali za to, da je v državi ostal del normalnosti, da so šole in vrtci ostali odprti in pri tem tudi tvegali lastno zdravje. Izkusili so izjemno velike obremenitve zaradi številnih bolniških odsotnosti in karanten. Na račun višjih obremenitev je vlada plače zvišala zaposlenim v vojski, zato Štrukelj ignoriranje njihovih zahtev s strani vlade ocenjuje kot “podcenjujoče in izrazito žaljivo do ljudi, ki so se izjemno potrudili, da so to izpeljali.”
Po podatkih Sviza so zadnjih pet ali šest let plače v vzgoji in izobraževanju rasle trikrat počasneje kot na ostalih področjih v javnem sektorju, pri čemer so največje razlike nastale v času zadnje vlade.
Odziv vlade bo Sviz izpodbijal na sodišču
Na Svizu poudarjajo, da se z vlado želijo pogovarjati in da stavke, če pride do konstruktivnega dialoga med njimi in vlado, ne bo: “Stavka je napovedana v primeru, če se bo nadaljevalo to, kar občutimo zdaj: ne jemljejo nas resno, podcenjujejo vseh 37.000 ljudi, ki so glasovali za stavko in niso pripravljeni spoštovati niti zakona in se z njimi pogajati.”
To, da vlada stavke ne namerava plačati, na Svizu razumejo kot očitno grožnjo in pritisk na tiste, ki so se za stavko odločili. Njihove stavkovne zahteve so po njihovih besedah utemeljene, zato bi morala vlada stavko plačati. Zavrnitev plačila bo Sviz na sodišču poskusil dokazati kot nezakonito. “Na sodišču bomo dokazovali, da smo šli v stavko zato, ker vlada ni spoštovala dogovorov, ki jih je podpisala,” razlaga Štrukelj.
Štrukelj je odziv vlade ocenil kot “netipičen za standarde evropske demokracije, ki priznava participacijo sindikatov kot enakovrednih v pogovorih o delovno-pravnih razmerjih.”
“Tukaj gre za dve vrsti državljanov. Ne razumemo, kaj smo slabega storili tej družbi, da nas želi vlada kaznovati in da nam odreka temeljne pravice, ki nam pripadajo iz delovnega razmerja,” je zaključil Štrukelj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje