Slovenija je ta teden dvignila oceno ogroženosti na srednjo, kar je tretja stopnja na petstopenjski lestvici. Teroristična ogroženost v Sloveniji doslej še ni bila ocenjena tako visoko, lahko razberemo iz odgovora, ki nam ga je poslal vladni urad za komuniciranje. Kaj prinaša ta ocena?
Po stopnjevanju nasilja na Bližnjem vzhodu so nekatere evropske države, tudi Slovenija, dvignile oceno ogroženosti. Ocena ogroženosti zaradi terorizma se je v Sloveniji z nizke dvignila na srednjo, to je z druge na tretjo stopnjo na petstopenjski lestvici.
Za dvig ocene ogroženosti se je medresorska delovna skupina za protiterorizem (MDS-PTR) odločila na sredini seji. “Pristojni organi, ki sodelujejo pri delu MDS-PTR, ocenjujejo, da je začasni dvig stopnje teroristične ogroženosti potreben zaradi trenutnih zaostrenih varnostnih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu ter številnih pozivov terorističnih organizacij k izvajanju terorističnih in drugih nasilnih dejanj v zahodnih državah,” je po omenjeni seji sporočil vladni urad za komuniciranje (Ukom). Ob tem je navedel, da “pristojni organi sicer nimajo podatkov o teroristični grožnji Republiki Sloveniji, morebitnih incidentov pa ne morejo izključiti”.
Zanimalo nas je, ali je bila teroristična ogroženost Slovenije že kdaj doslej ocenjena tako visoko. “Slovenija je tokrat prvič razglasila stopnjo teroristične ogroženosti ‘srednja’. V preteklosti je bila pretežno ‘nizka’,” lahko preberemo v odgovoru, ki nam ga je posredoval Ukom.
Kaj pomenijo barve na semaforju ogroženosti?
Do sredine tega tedna je v Sloveniji veljala druga od petih stopenj ogroženosti, ki je obarvana zeleno. Kot je navedeno v gradivu Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ta stopnja pomeni, da gre za nizko verjetnost napada, vendar možnosti napada ni mogoče zavreči. “Indikatorji grožnje so zelo omejeni, vendar ni verjetno, da bi se ta uresničila v kratkoročnem obdobju.”
Zdaj uvedena tretja stopnja od petih, obarvana rumeno, pa pomeni, da je verjetnost napada srednja. “Indikatorji grožnje, ki bi se lahko uresničila v kratkoročnem obdobju, so omejeni,” opisujejo rumeno luč na semaforju teroristične ogroženosti. V odgovoru Ukoma je navedeno, da vsaka stopnja predvideva tudi aktivacijo načrtov ali ukrepov za ravnanje v primeru terorističnih aktivnosti oziroma groženj. Ti so sicer označeni z (ustrezno) stopnjo tajnosti. “Vsak organ mora imeti v okviru obrambnega načrtovanja izdelan načrt in pripravljene ukrepe s področja kriznega upravljanja. Nekateri državni organi imajo pripravljene tudi posebne načrte ali ukrepe za ravnanje v primeru terorističnih aktivnosti oziroma groženj, ki so prilagojeni posameznim stopnjam teroristične ogroženosti in se aktivirajo ob razglasitvi konkretnih stopenj,” so pojasnili.
Osnovni preventivni ukrepi ob stopnji ogroženosti “srednja” vključujejo povečanje pripravljenosti varnostnih in obveščevalnih služb, dodatno varovanje varovanih oseb, objektov in okolišev, dodatno zaščito tujih diplomatskih predstavništev in konzulatov v Sloveniji ter slovenskih v tujini, dodatne ukrepe za zaščito infrastrukture in nadzora javnih prostorov.
To naj bi bila sicer stopnja, ki naj je državljani pri svojem življenju in delu ne bi zaznali. Notranji minister Boštjan Poklukar je v četrtek dejal, da je policija v Sloveniji zavarovala judovski kulturni center, sinagoge in judovska pokopališča. Ob tem je dodal, da so bili po dvigu stopnje ogroženosti zavarovani vsi vitalni strateški objekti v državi in vsa kritična infrastruktura.
Kdo ocenjuje ogroženost?
Ogroženost zaradi terorizma oceni medresorska delovna skupina za protiterorizem. Vodi jo Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova).
Medresorska delovna skupina ocene teroristične ogroženosti Slovenije pripravlja periodično, na frekvenco priprav ocen pa vplivajo dogodki ali aktivnosti s področja terorizma in nasilnega ekstremizma v Sloveniji, njeni neposredni soseščini ali širše, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na varnostne razmere pri nas. Prva ocena ogroženosti Slovenije z vidika terorizma je bila podana leta 2004, po terorističnih napadih v Madridu.
Do leta 2016 je naša država uporabljala tristopenjsko lestvico, njena teroristična ogroženost pa je bila ocenjena na prvi, najnižji stopnji. Leta 2016 je Slovenija prešla na petstopenjsko lestvico.
S tem smo sledili večini evropskih držav, ki uporabljajo petstopenjsko lestvico, v nekaterih državah pa še ohranjajo štiri- ali tristopenjsko. Kot še navajajo v vladnem uradu za komuniciranje, je trenutno najvišja stopnja teroristične ogroženosti razglašena v Franciji. Visoka stopnja, to je četrta na petstopenjski lestvici, pa velja na Danskem, v Španiji, na Švedskem, v Nemčiji in v Avstriji. Stopnje teroristične ogroženosti po drugih evropskih državah se gibljejo od nizke do srednje, še lahko preberemo v odgovoru, ki ga je posredoval Ukom.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje