Menu Item
Teste za samotestiranje na koronavirus bodo učenci in dijaki oziroma njihovi starši lahko prevzeli v lekarnah od prihodnjega ponedeljka, 29. avgusta. Upravičeni bodo do desetih testov na mesec. Na ministrstvu za zdravje so ponovno poudarili, da bo testiranje prostovoljno. Ranljivim skupinam, za katere je priporočen dodatni poživitveni odmerek, svetujejo, naj sami pokličejo svojega osebnega zdravnika in se naročijo na cepljenje.
Novo šolsko leto se bo letos začelo v četrtek, 1. septembra. Starši mladoletnih šolarjev in polnoletni dijaki bodo komplete testov za samotestiranje na koronavirus lahko prevzeli s svojo kartico zdravstvenega zavarovanja v lekarnah od prihodnjega ponedeljka, 29. avgusta.
Kot je priporočila stroka, bo samotestiranje učencev priporočeno. “To ni obdobno testiranje, to ni obvezno testiranje,” je poudaril sekretar ministrstva za zdravje, zadolžen za epidemiološke ukrepe, Tadej Ostrc. “Je prostovoljno, ko in če imamo simptome ali smo bili v stiku in sumimo na okužbo.”
Študentje bodo v predavalnice sedli 1. oktobra. “Razmišljamo, da bomo podoben sistem uvedli tudi za študente,” je dejal Osterc in povedal, da bodo podrobnosti predstavili pred začetkom študijskega leta.
Za cepljenje pokličite zdravnika
Posebnih cepilnih centrov ne bo, je dejal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Cepljenje oziroma ponovno cepljenje proti covidu-19 je priporočljivo za vse, starejše od 80 let, in za ranljive skupine. Minister je napovedal, da bo v začetku septembra jasno, kdaj bomo dobili “ažuriran, prenovljen, posodobljen odmerek na omikron”, nato bodo dali tudi jasna strokovna izhodišča, ki bodo usklajena na ravni Evropske unije.
“Cepljenje je odprto. Ranljive skupine pozivamo k cepljenju s četrtim odmerkom ali tretjim, če ga še niso prejeli. Tudi k cepljenju proti gripi,” je dejal minister. Ljudem svetuje, naj sami pokličejo svojega osebnega zdravnika in se naročijo na cepljenje. V domovih za starejše bo cepljenje organizirano.
Ne želimo izrednih razmer, je poudaril minister, zato tudi ne predvidevajo dodatnih testiranih točk. “Stanje epidemije, oba podtipa virusa, ki sta zdaj med nami, nam to omogočata. Podobno je v nam bližnjih državah. Želimo si iti po poti Danske, v kateri so že zdaj covid-19 opredelili kot endemsko bolezen,” je napovedal Bešič Loredan. “Seveda naš zdravstveni sistem ni popolnoma primerljiv z danskim, pa vendarle, z ukrepi, budnim spremljanjem, odgovornostjo vseh nas lahko pridemo do te točke skozi jesen in zimo do pomladi, ko bi se stanje vendarle moralo umiriti.”
Zapleti po cepljenju
Minister je odgovoril tudi na vprašanje o odškodninah za tiste, ki so po cepljenju proti covidu-19 utrpeli hujše posledice. “Nekaj zahtevkov je bilo. Povedati moram, da smo nekoliko ujeti v predhodno sprejete akte. Vse smo še enkrat pregledali, veliko je pravne praznine, to bomo uredili do konca leta,” je obljubil. “Ljudje bodo dobili jasna navodila, kdo je upravičen do odškodnine za zaplete po cepljenju. Tudi poenostavili bomo postopke, ki so zdaj kar kompleksni in zapleteni.”
“Tisti, ki so utrpeli škodo po cepljenju – vemo, da gre v večini za AstraZeneco – bodo dobili tudi ustrezno izplačano odškodnino. To je naša naloga, naša odgovornost,” je povedal minister. Za zdaj ni bilo veliko vlog, nekaj deset. Potencialnih vlog pa je po besedah ministra krepko čez 1.000, a niso bile popolne, ker je postopek tak, da je popolno vlogo težko vložiti.
Ministrstvo za zdravje je pripravilo interventni zakon za obvladovanje epidemije, ki ga bo vlada obravnavala v začetku septembra, državni zbor pa v drugi polovici septembra. Na ministrstvu so pregledali protikoronske pakete zakonov (PKP), ki jih je sprejela prejšnja vlada. “Izključno smo se fokusirali na zdravstvo, in ta zakon nam ne daje podlage za omejevanje gibanja, nošenje mask in podobno,” je poudaril minister. Med drugim zakon ureja testiranje, cepljenje proti covidu in gripi, dodatke za zdravstvene delavce za neposredno delo s covidnimi pacienti, dodatne specializacije iz klinične psihologije in podobno.
Zakon bo obravnavan po nujnem postopku, kar pomeni, da javna razprava ni predvidena. “Kljub temu pa si želimo pridobiti mnenja čim širše splošne in strokovne javnosti, saj želimo zakon pripraviti v najširšem družbenem konsenzu,” je napovedala Mateja Radej Bizjak, vodja službe za sistemsko zakonodajo na ministrstvu za zdravje. Nabor ukrepov iz zakona bo danes objavljen na spletnih straneh ministrstva.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje