V zadnjih tednih je v Sloveniji potrjenih okužb s koronavirusom približno 1.500 na dan. Razlog zanje je omikron, v večini njegova podrazličica BA.5, ki je najbolj nalezljiv koronavirus. Po nekaterih poročilih so okuženi s to različico dlje časa pozitivni na testih, tudi po več kot deset dni. V zadnjih tednih v Evropi in Združenih državah Amerike narašča število s covidom povezanih smrti.
Različica omikron je bolj nalezljiva od prejšnjih različic koronavirusa. V Sloveniji smo zadnji vrh vala potrjenih okužb dosegli konec julija, ko je bilo novo potrjenih okužb okrog 1.700 na dan. Odtlej je število novih primerov nekoliko upadlo, na približno 1.500. V istem obdobju lani je bilo okužb več kot desetkrat manj, okrog 120 dnevno. Vendar pa je lani krožila nevarnejša, a od omikrona manj nalezljiva različica delta.
Podatke o deležu posameznih različic koronavirusa v populaciji spremljajo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). V zadnjem poročilu so pregledali vzorce okuženih z začetka julija (do 9. 7.). Vsi so bili okuženi z omikronom, zadnje okužene z delto so zaznali marca.
Koronavirus ves čas mutira. Osnovne različice omikrona glede na te podatke v populaciji ni več. Razlog za približno desetino primerov je različica BA.2, imenovana tudi prikriti omikron, še približno desetino pa jih je povzročila BA.4. Vsi ostali, torej okrog 80 odstotkov, pa so bili na začetku julija okuženi z različico BA.5. Načelno je vsaka nova različica bolj nalezljiva, zato postane prevladujoča in izpodrine prejšnje. Novi podatki bodo znani konec tega tedna in pričakovati je, da bo delež BA.5 še večji. Podobno stanje je po vsej Evropi.
Virus je hitrejši od farmacije
Ker virus mutira in je vsaka nova različica za naš imunski sistem bolj izmuzljiva, nas pretekle okužbe in cepljenje vse manj varujejo pred novo okužbo. Razlago o tem lahko preberete v tem zapisu imunologa dr. Alojza Ihana. “Izjemna kužnost je omikronu omogočila uspešno izrivanje drugih različic SARS-CoV-2, po drugi strani pa velik delež nedavno prekuženih ljudi tudi samemu omikronu nenehno krči življenjski prostor. Zato mora omikron za dolgoročno preživetje sam pred seboj bežati v razvoj (evolucijo) novih in novih podrazličic (BA.1, BA.1.1, BA.2, BA.3, BA.4, BA.5, BA.2.75). Vsaka nova podrazličica je imunološko toliko spremenjena, da se lahko virus uspešno naseli na sluznici tudi v primeru nedavne okužbe (2 do 3 mesece ali več) s prejšnjo podrazličico omikrona,” je zapisal Ihan.
Še nerecenzirana raziskava, nedavno objavljena v znanstveni reviji Nature, je sicer pokazala, da predhodna okužba z omikronom deloma ščiti pred novo okužbo s podrazličicama BA.4 in BA.5, čeprav sta ti za naš imunski sistem najbolj izmuzljivi doslej. Tisti, ki so preboleli delto ali kakšno prejšnjo različico, naj bi bili pred omikronsko (BA.4 in BA.5) okužbo zaščiteni okrog 30-odstotno. Pri tistih, ki so preboleli omikron, pa naj bi bila zaščita pred okužbo z BA.4 ali BA.5 skoraj 80-odstotna. Vendar pa je bila raziskava narejena v zelo kratkem času po pojavu najnovejših različic, dozdajšnje izkušnje pa nas učijo, da prebolelost nekaj časa varuje pred novo okužbo, nato pa zaščita pojenja. “Čas, ki je minil od prve okužbe, je pri omikronu izrazito krajši kot pri drugih različicah, zato ta primerjava ni ravno poštena,” je raziskavo komentiral južnoafriški virolog Alex Sigal.
Za zdaj ni podatkov, da bi bili simptomi obolelih z BA.5 bistveno drugačni od tistih, ki ji povzročajo prejšnje različice omikrona. Še posebej pri cepljenih so podobni prehladu, najpogosteje gre za vneto grlo, zamašen nos in utrujenost. Pri omikronu so v primerjavi z delto pogostejše bolečine v hrbtu, veliko redkejša pa so poročila o izgubi voha in okusa. Podatki o simptomih, ki jih povzročajo (pod)različice, so sicer zaradi velikega števila cepljenih in prebolelih vse težje primerljivi.
Ker so bila cepiva narejena za boj proti prvotni, tako imenovani vuhanski različici koronavirusa, pred okužbo z omikronom praktično ne ščitijo (ščitijo pa pred hujšim potekom, več spodaj). To kažejo tudi slovenski podatki, ki jih zbira Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in so vidni v spodnjem prikazu.
Medtem ko je v času delte cepljenje vsaj deloma varovalo tudi pred okužbo, ne le pred hujšo obliko bolezni, je omikron razlike med necepljenimi, cepljenimi in trikrat cepljenimi izbrisal. V absolutnih številkah je največ okuženih cepljenih s poživitvenim odmerkom, a je treba biti pri interpretaciji previden. To namreč ne pomeni, da se trikrat cepljeni lažje okužijo kot necepljeni, ampak da se je virus razširil v starejši, bolje precepljeni populaciji. Pa tudi, da je med njimi zaznanih okužb več, ker so bolj striktni pri testiranju, medtem ko je med necepljeno in mlajšo populacijo, ki se manj testira, več okužb nezabeleženih. “Poleg tega je v starejši populaciji višja precepljenost, kar pomeni, da je v absolutnih številkah več cepljenih in manj necepljenih,” je pojasnil vodja Centra za nalezljive bolezni NIJZ Mario Fafangel. “Med starejšimi je populacija cepljenih bistveno večja od populacije necepljenih. Ker se okužba lahko širi v obeh skupinah, v absolutnih številkah med okuženimi lahko dobimo več cepljenih kot necepljenih.”
Podatki kažejo, da je cepljenje učinkovita zaščita pred hudim potekom bolezni. Zadnji podatki NIJZ so iz sredine julija in iz njih se jasno vidi, da je tveganje za hospitalizacijo, še posebej pri starejših od 65 let, pri necepljenih bistveno višje kot pri cepljenih. Ker zaščita upada s časom, ki mine od zadnjega cepljenja, dr. Ihan osebam s povečanim tveganjem za razvoj težje bolezni svetuje takojšnje poletno poživitveno cepljenje. “Nato se bodo v jesensko-zimskem obdobju predvidoma zaščitili pred težjim potekom bolezni s ponovnim poživitvenim cepljenjem s cepivi, ki bodo vsebovala tudi različico omikron. Tudi poživitveno cepljenje s prvotno različico vzbudi dovolj spominskega imunskega odziva, da prepreči težji potek okužbe z omikronom pri imunsko krhkih osebah,” je dejal imunolog.
Prenovljena cepiva, ki bodo vsebovala tudi različico omikron (najprej prvotno, torej BA.1), bodo predvidoma pri nas na voljo septembra. Dejstvo je, da cepiva ne bodo mogla biti povsem prilagojena različici, ki bo krožila takrat. Virus mutira zelo hitro, medtem ko razvoj cepiv, njihovo varnostno preverjanje in odobritev terjajo svoj čas. Dr. Ihan pravi, da bodo kljub temu prihajajoča cepiva bolje ščitila tudi pred okužbo z omikronom, ne le proti težji obliki bolezni. Ameriška uprava za hrano in zdravila je sicer proizvajalcem cepiv naročila, naj v prenovljena cepiva vključijo tudi BA.4 in BA.5, a se to še ne bo zgodilo tako kmalu.
“Skrb vzbujajoče” različice
Ker se omikron vse manj ozira na prebolelost in cepljenje, se epidemijski valovi z novimi podrazličicami omikrona pojavljajo bolj pogosto, kot so se pojavljali valovi pri nekdanjih “grških” različicah, razlaga dr. Ihan. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) med novo zaznanimi različicami označi tiste, ki so “skrb vzbujajoče” (variants of concern) zaradi velike nalezljivosti ali bolezni, ki jo povzročajo. Tak je omikron in njegove podrazličice. “Trenutno sledimo BA.4, BA.5, BA.2.75 in drugim,” pravi epidemiologinja WHO dr. Maria Van Kerkhove. “Vse te (pod)različice so skrb vzbujajoče. Napačne in nevarne so razlage, da je skrb vzbujajoča le različica, ki dobi ime po novi črki grške abecede,” je poudarila.
Po njenih besedah sta BA.4 in BA.5, še posebej zadnja, v velikem vzponu. “Za zdaj ne kaže, da bi bila bolj nevarna, je pa BA.5 najbolj nalezljiva različica koronavirusa doslej. Hitreje se širi in ima večji imunski pobeg.” To pomeni, da okuži tudi cepljene in prebolele. “Vendar pa,” je poudarila Van Kerkhove, “to velja trenutno. Ljudi moram opozoriti, da bo vsaka naslednja različica še bolj nalezljiva, saj mora premagati prejšnje.” Opozorila je, da narašča število smrti, najbolj v Ameriki in Evropi, posebej med necepljenimi. Zato je pozvala k cepljenju, tudi s (ponovnimi) poživitvenimi odmerki. Število smrti se je v zadnjih tednih povečalo tudi pri nas.
BA.5 – najhujša doslej?
BA.5 je, kot rečeno, najbolj nalezljiva doslej in ima največji imunski pobeg. Da je zato “najhujša različica doslej”, je zapisal profesor molekularne medicine na Scripps Researchu dr. Eric Topol. Kot je pojasnil, je različica BA.5 glede na to, kako okužuje celice, bolj podobna delti kot preteklim omikronom. “BA.5 ima veliko boljšo sposobnost vstopanja v celice. To je del razlage, zakaj povzroča več težav kot prejšnje podrazličice omikrona,” je dejal Topol. “Verjetno se to sklada s posameznimi poročili o tem, da po okužbi traja zelo dolgo, da je prebolevnik znova negativen na testu. Pogosto več kot deset dni.”
V številnih državah se vedemo, kot da je pandemija mimo, koronavirus pa se s tem ne strinja, je dejal Topol. Meni, da nas trenutna strategija razvoja cepiv, ki ‘lovi’ nove različice, ne bo rešila. Cepiva, ki jih podjetji Pfizer in Moderna razvijata na podlagi prvotnega omikrona BA.1, so proti različicama BA.4 in 5 trikrat manj učinkovita.
“Specifičnih cepiv za BA.5 ne bo do novembra ali decembra, vsi pa zelo dobro vemo, da podrazličica BA.5 takrat ne bo več prevladujoča. Virus moramo prehiteti in se prenehati vesti kot opazovalci, ki ‘upajo in molijo’, da ne bo še slabše, kot je zdaj. Ne, BA.5 nas je naučil, da virus ne oslabi in izgine,” je dejal Topol. “Medtem ko je virus pod pritiskom vse bolj aktiven pri mutacijah, smo mi, ironično, postali vse bolj nespremenljivi. Namesto da bi se virusu agresivneje postavili po robu s cepivi nove generacije, ki bi univerzalno delovala proti vsem različicam, in so znanosti na dosegu,” je zaključil profesor.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje