Toninove pobude ne jemljejo resno niti v opoziciji niti v koaliciji

Slovenija 11. Okt. 202120:45 > 21:106 komentarjev
Delite:
Matej Tonin
Foto: N1

Poziva prvaka NSi Mateja Tonina opoziciji, naj umiri napade na vladajoče, v zameno pa naj bi v začetku prihodnjega leta razpisali predčasne volitve, ne jemljejo resno ne v opoziciji ne v koaliciji. Opozicija v predlogu prepoznava ceneni populizem, vodji poslancev SDS Danijelu Krivcu pa je ob nenehnem govorjenju o predčasnih volitvah že slabo. "Volitve bodo maja," napoveduje. Glede možnosti, da bi k umiritvi razmer v državi prispeval predsednik Pahor, v opoziciji prevladuje prepričanje, da je ta priložnost že zapravil.

Prvak NSi Matej Tonin je v petkovih javnih nastopih opozicijo in koalicijo pozval k dogovoru: opozicija naj do konca letošnjega leta, ko Slovenija predseduje Svetu EU in bodo poslanci potrjevali proračuna za prihodnji dve leti, umiri napade in prispeva k bolj normalni klimi v državi, vladajoči pa ji bodo nato izpolnili željo po predčasnih volitvah. Očitno pa njegove pobude ne jemljejo resno ne v opoziciji ne v koaliciji.

“Toninova ponudba je ‘blef’.  Z njo si kupuje čas in se želi nekoliko distancirati od Janeza Janše,” je poudaril prvak LMŠ Marjan Šarec. Po njegovem prepričanju bi moral Janša takoj odstopiti s premierskega mesta, tudi odstopljena vlada pa bi lahko izpeljala predsedovanje Svetu EU. Ob tem je Šarec opozoril, da bi bile, če bi Janša odstopno izjavo podal šele januarja, kot predvideva Tonin, predčasne volitve le nekaj tednov pred prvim rokom za izvedbo rednih volitev.

Postopek, ki pelje do predčasnih volitev, je namreč precej zamuden. S premierjevim odstopom se mora najprej seznaniti državni zbor, nato pa lahko predsednik države, poslanske skupine ali deset poslancev (v več krogih) predlagajo novega mandatarja. Šele v primeru, da ti poskusi niso uspešni, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše volitve. Predčasne volitve se lahko opravijo najprej v 40 dneh od dneva razpisa.

Tudi če bi se vsi omenjeni potencialni predlagatelji odrekli možnosti predlagati novega kandidata za mandatarja, bi postopek od premierjevega odstopa do volitev trajal (dobra) dva meseca. Takšnemu pohitrenemu sklicu predčasnih volitev smo bili na primer priče leta 2014, ko je s čela vlade odstopila premierka Alenka Bratušek, a je od njene odstopne izjave do volitev trajalo 69 dni. Še nekoliko več časa je preteklo, ko je leta 2011 s premierskega mesta odšel Borut Pahor: od dne, ko mu je državni zbor izrekel nezaupnico, do predčasnih volitev je minilo 75 dni. V  primeru, če bi Janša odstopil v začetku januarja, bi se torej lahko predčasne volitve odvile šele sredi marca, kar je le dober mesec pred prvim možnim datumom rednih volitev, to je 24. aprilom (zadnji možni datum je 5. junij).

Opozicija: Gre za blefiranje in ceneni populizem

Koordinator Levice Luka Mesec  je v Toninovi pobudi, da naj opozicija podpre proračun, nato pa bodo omogočili predčasne volitve, prepoznal prizadevanja NSi, da bi odgovornost prenesla tudi na opozicijo. V namigu, da NSi ni zabetonirana na strani Janše, pa je razbral Toninov poskus kupovanja  možnosti, da bi po naslednjih volitvah sodeloval s sedanjo opozicijo. “Predvsem pa je mogoče ugotoviti, da prvak NSi s svojo pobudo blefira,” je dodal Mesec.

Tanja Fajon
Foto : Denis Sadiković/N1

Tudi Socialni demokrati vztrajajo, da so predčasne volitve edina pot iz nastale politične krize, in opozarjajo, da jih zahtevajo tudi ljudje. “Če jih predsednik vlade sliši, bo odstopil in tako čim prej omogočil predčasne volitve. Do zdaj nismo dobili nobene ponudbe na mizo za kakršenkoli dogovor,” je poudarila predsednica SD Tanja Fajon. Iz njenih navedb, da prazne besede ne bodo prinesle sprememb, pa je mogoče sklepati, da to praznino pripisuje tudi Toninovemu predlogu.

“V NSi so ugotovili, da so s sodelovanjem v sedanji vladi zabredli v visoko vodo in jih vleče pod njeno gladino,” razloge za Toninovo zamisel navaja generalni sekretar SAB Jernej Pavlič. V pobudi prepoznava prazen populizem in piar potezo pa tudi norčevanje iz opozicije, medijev in ljudi. “Vladajoči pravijo, naj jih pustimo na miru, da bodo dokončno sesuli STA, zamenjali vse kadre v gospodarstvu, izpraznili še dva proračuna, dokončno razmontirali državo, ko bo do rednih volitev še 14 dni, pa lahko gremo na predčasne volitve,” nesprejemljivost Toninove pobude opisuje Pavlič.

Naklonjenosti ne kažejo niti koalicijske partnerice

Tudi v koalicijskih vrstah  predlog prvaka NSi naklonjenosti ne uživa. Politični strateg SMC Sebastjan Jeretič verjame, da bodo volitve redne, saj da čaka vladajoče še precej dela z vodenjem Sveta EU, sprejeli pa naj bi tudi še kar nekaj zakonov. Kot najboljši datum volitev Jeretič navaja 24. april. Pričakuje, da se bo koronakriza do tedaj umirila in bo stanje duha v državi bistveno drugačno, kot je danes.

Po besedah vodje poslanske skupine SDS Danijela Krivca je po programu državnega zbora zadnja seja načrtovana v marcu prihodnje leto, potem pa bodo na vrsti volitve. “To govorjenje o predčasnih volitvah, ki se pojavlja vse od oblikovanja sedanje vlade, je že malo neokusno. Parlamentarne volitve bodo maja,” nam je dejal danes.

V zadnjih dneh se sicer pojavljajo namigi, da obstajajo v SDS različna mnenja o tem, kdaj naj bi se odpravili na volišča. Krivec poudarja, da se v stranki sicer pogovarjajo o različnih možnih scenarijih, vendar želje po predčasnih volitvah ne zaznava in kakšne odločitve o tem niso sprejeli. Tako je po Krivčevih besedah tudi podpredsednik SDS in notranji minister Aleš Hojs dejal zgolj, da se o možnosti predčasnih volitev pogovarjajo, ne pa, da bo do njih tudi prišlo.

Foto : Borut Živulovič/BOBO

Ob tem je vodja poslancev SDS za N1 dejal, da v pogovorih na štiri oči tudi predstavniki opozicije priznavajo, da jim predčasne volitve ne bi odgovarjale. “Mislim, da ni nikomur v interesu delati kampanjo v zimski sezoni, v času zasneženih cest, ko se ljudem še iz hiše ne da iti. Vsak pameten človek bo počakal na normalne razmere. Mesec dni gor ali dol. Govoriti o predčasnih volitvah je zgolj nekoristno ustvarjanje megle,” je še dodal Krivec.

Mesca je Krivčeva zaskrbljenost “pretresla”

Generalni sekretar SAB Pavlič se strinja, da je vodenje kampanje pozimi naporno delo. “Glede na stanje v državi pa bi tudi to preživeli in delali tudi v plundri, samo da bi preprečili nadaljnjo škodo, ki bi jo povzročila sedanja vlada,” je dodal. 

“Ob misli na to, da bi raznašali letake v plundri, sem naravnost pretresen. To je res največja groza, ki se nam lahko zgodi,” pa  je na Krivčevo razmišljanje, da si zaradi težavnosti volilne kampanje v zimskem času tudi opozicija predčasnih volitev ne želi, posmehljivo odgovoril Mesec. Resno pa je nadaljeval, da morajo biti volitve čim prej, tudi če bo temperatura 30 stopinj pod ničlo.

Luka Mesec v studiu
Foto : N1

Opozicija: Pahor situacije ne more umiriti

Ob vse bolj razgretih strasteh tako v politiki kot v družbi se postavlja vprašanje, ali bi lahko k pomiritvi prispeval predsednik republike Borut Pahor. Bi morda lahko njegov poziv k političnemu dogovoru o tem, kaj bi bilo mogoče v sedanjem mandatu še izpeljati oziroma kdaj naj bi bile predčasne volitve, omogočil umiritev razmer? Sodeč po odgovorih naših sogovornikov iz političnih vrst, to ni mogoče.

“Pahor je zadnji, ki lahko pozove h kakršnikoli umiritvi, saj ga nihče več ne jemlje resno,” je na omenjena vprašanja odgovoril Šarec. Spomnimo, da je LMŠ že spomladi zavrnila Pahorjevo povabilo na pogovor o reševanju epidemije covida-19, Šarec pa je predsedniku republike v telefonskem pogovoru tudi dejal, da njegovi stranki vabil na pogovore ni več treba pošiljati. “LMŠ je pogovore z njim zaključila. S svojimi potezami, med njimi tudi s sprejemom Zorana Stevanovića, je Pahor izgubil zaupanje naše stranke. Sedaj lahko zgolj pozove premierja Janšo k predčasnim volitvam,”  je dejal Šarec, ki tako kot Janšo tudi Pahorja poziva k odstopu.

Prav tako je po protestih prejšnji torek, ko se je policija zatekla k prekomerni uporabi sile, predsednika republike k odstopu pozval Mesec. Kot razlog je navedel, da Pahor molči in ne umirja napetih razmer v državi. Levica sicer že februarja letos ni sprejela Pahorjevega vabila na pogovor o spopadanju z epidemijo. Kot razlog je navedla, da ta ni del rešitve, temveč  del problema.

Danes je Mesec poudaril, da ni problem razmerje med koalicijo in opozicijo, temveč je počilo med oblastjo in družbo. “Tega Pahor ne more zakrpati. Predolgo molči, da bi mu lahko še kdo verjel,” je ocenil.

Jernej Pavlič
Foto : Borut Zivulovic/BOBO

V SAB izpostavljajo, da institucijo predsednika republike sicer spoštujejo in so se na dosedanja Pahorjava vabila na pogovore odzvali. Tokrat pa Pavlič meni, da je aktualni predsednik republike zamudil priložnost, da bi v resnih razmerah deloval primerno svoji funkciji in preprečil nesprejemljivo ravnanje vladajočih. “Sedaj lahko predsednik Pahor skliče le še koalicijo in se z Janšo dogovori, da čim prej odstopi. Naše stališče pozna: nujne so takojšnje predčasne volitve,” je še dodal Pavlič.

Dosedanji Toninovi mediatorski poskusi

Tonin se je sicer v preteklosti že večkrat ponujal, da bi prevzel vlogo mediatorja med koalicijo in opozicijo. Tako je pred letom dni, ko je koalicija KUL pripravljala scenarij konstruktivne nezaupnice proti Janševi vladi, dejal, da rušenje vlade in politično eksperimentiranje v času koronakrize ni primerno. »Želim si dialoga z opozicijo. Če ima ta težavo z določenimi strankami koalicije, je NSi pripravljena prevzeti mediatorsko vlogo,« je navedel. Vendar pa opozicija njegovi pobudi ni prisluhnila.

Po odstopu Marjana Šarca s premierskega mesta je Tonin razkril, da poskuša del opozicijskih strank skupaj z delom odhajajoče koalicije oblikovati novo koalicijo. Tedaj je namignil, da naj mandatar ne bi postal prvak SDS Janez Janša,  temveč da je ponudbo za to mesto dobil on. Na vprašanje, ali bi hotel biti mandatar nove vlade, je v oddaji Studio City odgovoril: »Če bi vi imeli takšno ponudbo in priložnost, ali bi to odklonili?”  Poldrugi mesec kasneje je bil tudi z glasovi poslancev NSi za mandatarja izvoljen Janša.

Po zadnjih volitvah pa je Matej Tonin poenotil desnico in levo sredino, da sta ga izvolili na čelo parlamenta (dobil je 80 poslanskih glasov, podporo so mu odrekli zgolj v Levici). A je njegovo vodenje državnega zbora trajalo zgolj dva meseca, saj je po oblikovanju Šarčeve koalicije, v katero NSi ni vstopila,  s tega mesta odstopil.

Komentari

Vaš komentar