Tudi v Sloveniji imamo pametna mesta, katero je najpametnejše?

Slovenija 14. Avg. 202119:00 > 19:291 komentar
Delite:
Noge v senci
Foto: Srdjan Živulović/BOBO

Tudi v slovenskih občinah so elektronska drevesa, pametna ulična razsvetljava, pametna parkirišča in podobno – naprave, ki za delovanje beležijo navade občanov. Odpirajo se vprašanja o razmahu družbe nadzora ter možnosti alternativne rabe podatkov, ki so bili pridobljeni s pametnimi orodji.

Z izrazom pametno mesto opisujemo območje, ki je v prostor in upravljanje vpeljalo širok spekter tehnoloških rešitev. Pametno mesto nastane na preseku med javnimi infrastrukturnimi sistemi (kot so javna razsvetljava, javni promet, komunala) in omrežji (denimo internetom). Zanj je ključen nabor podatkov, ki na tem preseku nastanejo, ti podatki pa naj bi upravitelju povedali nekaj, česar do sedaj ni vedel, in tako prispevali k reševanju specifičnih problemov.

Začetki koncepta pametnega mesta vodijo v Los Angeles

Izraz pametno mesto je bil populariziran v zadnjem desetletju, začetki koncepta pametnega mesta pa segajo v pozna 60. in zgodnja 70. leta prejšnjega stoletja. Takrat je urad za analizo skupnosti v Los Angelesu v Združenih državah Amerike za pripravo poročil o demografiji in kakovosti stanovanj v tamkajšnjih soseskah analiziral infrardeče zračne fotografije in podatkovne zbirke. Sam termin pametno mesto naj bi kasneje zasnovali podjetji IBM in CISCO, da bi uveljavili znamko oziroma prodajni koncept avtomatiziranega mesta.

Kdaj je mesto pametno?

Po besedah Aidana Cerarja z Inštituta za politike prostora je pametno mesto še ena izmed “sodobnih urbanih krilatic”, s katero označujemo mesta.

“V zadnjem času smo imeli denimo trajnostno, kreativno, brezogljično mesto. S pametnimi mesti opisujemo vpeljevanje najsodobnejše informacijsko-komunikacijske tehnologije v delovanje in upravljanje mest. O pametnih mestih mogoče v zadnjem času slišimo nekoliko več, saj za razliko od ostalih urbanih krilatic za njimi stojijo ponudniki tehnoloških storitev oziroma naprav,” je pojasnil za N1.

Aidan Cerar iz Inštituta za politike prostora o pametnih mestih
Foto : Aidan Cerar z Inštituta za politike prostora (Foto: Denis Sadiković/N1)

Po Cerarjevih besedah je razvoj pametnih mest v Sloveniji počasen. Je pa ob preverjanju občinskih spletnih strani hitro vidno, da je vsaj uporaba naziva “pametno mesto” med občinami zelo priljubljena.

Počasen razvoj po Cerarjevem mnenju ni nujno slab. “Pri vpeljevanju ukrepov s področja pametnih mest prihaja tudi do napak, zaradi česar je bolje biti nekoliko previdnejši in počasnejši ter se učiti iz napak drugih, namesto da jih delaš sam,” je pojasnil.

Pametna mesta v Sloveniji

Po besedah ministrstva za javno upravo (MJU), ki v Sloveniji vodi proces digitalizacije, se slovenske občine najpogosteje odločajo za uvajanje pametnih rešitev na področju upravljanja z viri in infrastrukturo, kulture, športa, turizma, skrbi za okolje, mobilnosti, logistike in transporta.

Po podatkih, ki smo jih pridobili, je res tako. Večina občin, s katerimi smo stopili v stik, je med projekti, ki jih štejejo pod pametno mesto, navedla vzpostavitev brezplačnih WI-FI povezav, pa enotnih vozovnic za mestni promet, ki so pogosto povezane s spletnimi aplikacijami, sisteme za izposojo mestnih koles, pa tudi spletne platforme, na katerih lahko meščani pridobijo informacije o dogodkih in življenju v njihovem kraju.

Po besedah Mestne občine Ljubljana so pametne rešitve v prestolnici denimo vezane na upravljanje z omrežji za oskrbo z vodo in energijo, upravljanje s sistemom mestnega potniškega prometa, upravljanje z mirujočim prometom in njegovim nadzorom, interaktivno spremljanje okolja, urbanizacije, razpoložljivih prevoznih sredstev ter predlogov občank in občanov.

V Mariboru so med drugim izpostavili ukrepe za trajnostno mobilnost, informacijski sistem za spremljanje okoljsko-zdravstvenih podatkov, pa prostorski portal, namenjen javni objavi in vpogledu v prostorske podatke za občane. Načrtujejo tudi projekt s sedmimi okoliškimi občinami, ki bo usmerjen na področja zdravja, okolja, varnosti in turizma. Z uporabo senzorike in tehnologije si želijo povezati komponente po vsem mestu.

“Še pomembneje pa je, da bomo pridobljene podatke zbrali v enotne baze, ki bodo med seboj smiselno povezane in ponovno uporabljive,” so za N1 sporočili z Mestne občine Maribor.

Prilagodljivi prehodi za pešce

V Kranju so v sklopu pametnih ukrepov za N1 izpostavili največji elektrificirani sistem izposoje koles v Sloveniji, poimenovan KRsKOLESOM, pa tudi širši projekt e-mobilnost, ki vključuje elektronsko upravljanje prometnih sistemov od avtocest, parkirišč do prehodov za pešce v centru mesta, ki prilagajajo osvetlitev glede na prisotnost pešcev in zunanje razmere, pa javno razsvetljavo z LED svetilkami, ki ponoči svetijo le s polovično močjo.

Izpostavili so še pilotni projekt Pametna Mlaka, ki zbira, prikazuje in analizira podatke iz pametnih števcev (elektrika, plin, voda) ter pametnih senzorjev za okolje in promet. “A gre šele za pilotni projekt, ki bo pokazal, kako lahko nova tehnologija izboljša obveščenost in takojšnje ukrepanje tako na ravni doma kot širše v občini ter tako omogoča boljše upravljanje z infrastrukturo in racionalizacijo sistemov,” so sporočili z Mestne občine Kranj.

Na MJU so z ljubljansko fakulteto za elektrotehniko pripravili interaktivni zemljevid Slovenije, na katerem so vidne rešitve posameznih občin v sklopu pametnega mesta.

Interaktivni zemljevid pametnih mest v Sloveniji
Foto : 4PDIH/N1

V Kopru videonadzor

V Kopru so v središču mesta vzpostavili videonadzor, ki ga postopoma širijo na obrobje mesta.

“Z nepovratnimi evropskimi sredstvi smo vzpostavili prometni informacijski center, ki omogoča spremljanje zasedenosti javnih parkirišč in prometnih tokov na glavnih mestnih vpadnicah. V okviru tega smo določena frekventnejša parkirišča opremili z elektronskimi tablami, ki uporabnike obveščajo o številu parkirnih mest in njihovi zasedenosti. Naprave za štetje prometa smo skupaj z državo namestili tudi na priljubljeno kolesarsko in pešpot Parenzana, saj so ti podatki za občino ključni pri načrtovanju prihodnjih naložb in projektov na tem področju,” so sporočili s koprske mestne občine.

Začeli so tudi postopno digitalizacijo poslovnih procesov ter izpeljali pilotni projekt participativnega proračuna.

Novo mesto med pionirji

Novo mesto spada med pionirje slovenskega prostora pametnih mest. Pametne rešitve so uvedli na področjih energetike, upravljanja z vodnimi viri, uvedli so tudi sistem pametne razsvetljave in testirali rešitve na področju okoljske senzorike ter mobilnosti. “V veliki večini smo usmerjeni v učinkovitost rabe virov ter zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje, v nadaljnjem razvoju pa načrtujemo tudi projekte, ki jih bodo neposredno bolj čutili tudi občani,” so med drugim navedli v novomeški občini.

V Velenju so izpostavili interaktivni spletni servis Pobude meščanov, pa avtomatizirani sistem za izposojo mestnih koles, ki je podprt z mobilno aplikacijo, ter dve informacijski točki, ki poleg vremenskih podatkov (temperatura, veter, vlaga) in aktualnih novic prikazujeta tudi podatke o stanju kvalitete zraka.

“V parkih smo postavili dve e-drevesi in polnilne postaje, kjer v senci fotovoltaičnih panelov napolnimo svoje mobilne naprave s sončno energijo ter komuniciramo preko odprtega brezžičnega internetnega omrežja, ki obsega 69 dostopnih točk po celem mestu,” so dodali.

V Sloveniji brez enotne strategije razvoja

Na MJU so pojasnili, da nacionalne strategije razvoja pametnih mest v Sloveniji ne načrtujejo. Namesto tega občine usmerjajo k pripravi individualnih dolgoročnih strategij pametnih mest. “Je pa v pripravi strategija razvoja informacijske družbe Digitalna Slovenija 2030, kjer se dotikamo tudi področja pametnih mest in skupnosti,” so pojasnili na MJU. Ta naj bi bila na vladi potrjena predvidoma do konca letošnjega leta.

Občinam kot strateški dokument za pripravo svojih strategij predlagajo skupna evropska priporočila za razvoj pametnih mest in skupnosti (Blueprint for cities and regions as launch pads for digital transformation) in jih zavezujejo, da za objavljanje podatkov uporabljajo odprtokodno platformo.

Februarja so objavili tudi razpis za demonstracijske projekte vzpostavljanja pametnih mest, s katerim so “začrtali ključne usmeritve pametnih mest po vzoru evropskih iniciativ”, po besedah MJU pa bo razpis vzpostavil tudi “poenoten pristop razvoja pametnih mest in skupnosti,” kot so pojasnili za N1.

Drugi rok prijave na razpis so nedavno podaljšali do 22. oktobra, po tem ko je več potencialnih prijaviteljev prosilo za podaljšanje, kot so sporočili, da bi lahko pripravili kakovostnejše vloge, in po tem ko je “zaradi kompleksnosti prijavljenih projektov” prišlo do zamude pri ocenjevanju prošenj, oddanih na prvem prijavnem roku.

Podatki, ki ne vodijo nujno do rešitev

Da so pametna mesta “problem, ki išče rešitev oziroma rešitev, ki išče problem,” je mnenja Domen Savič iz Zavoda Državljan D. Po njegovih besedah nam podatki, ki jih pridobimo prek pametnih naprav, ne bodo povedali ničesar, kar že ne bi vedeli.

Navedel je primer mesta, ki se spopada z onesnaženim zrakom in zato v sklopu pametnega mesta uvede merilce onesnaženosti zraka. “S pametnim mestom lahko natančneje izmeriš problem, za katerega veš, da ga imaš. Še vedno pa je v zadnjem koraku na podlagi izmerjenih podatkov treba sprejeti določene politične odločitve,” je pojasnil.

Le več podatkov o določenem problemu brez politične volje za sprejemanje odločitev ne bo nujno koristnih. “Prepogosto se zgodi, da ukrepi s področja pametnega mesta izhajajo iz zmožnosti tehnologije, ne pa iz potreb mesta in prebivalcev mest,” je pojasnil Cerar z Inštituta za politike prostora in ponazoril.

“Veliko mest se odloča za vpeljavo aplikacij, s katerimi lahko nekdo, ki se je z avtomobilom pripeljal v središče mesta, zelo hitro najde prosto parkirišče. S tem ni nič narobe. Vendarle, če se vprašamo, zakaj v mestu ne najdemo prostega parkirišča, je večinoma odgovor, da je v mestu preveč avtomobilov. Torej se je mogoče treba ukvarjati s vprašanjem, kako zmanjšati število avtomobilov, ki se pripeljejo v središče mesta,” je dejal Cerar.

Po njegovih besedah lahko to storimo s “precej staromodnimi ukrepi”. Denimo “varnimi in udobnimi pločniki, kolesarskimi stezami in mestnim jedrom, ki je narejen po meri ljudi,” je pojasnil Cerar in občinam podal nasvet, naj se nujno vprašajo, katere probleme želijo s pametnimi tehnologijami reševati, preden zanje odštejejo denar in jih začnejo uvajati.

Podatke je možno prodajati

Savič iz Zavoda Državljan D kot problematično izpostavlja samo finančno naravo projektov pametnega mesta. Večinoma gre za javno-zasebna partnerstva, kjer največjo vlogo igrajo projektna sredstva in podjetja, ki delujejo na področjih telekomunikacije, tehnologije, energetike, zavarovalništva, in podobno.

“Gre za podjetja, ki že imajo določen dostop do večjega števila ljudi oziroma omrežij, ki jih uporablja večje število ljudi, in potem enostavneje pridejo do novih načinov uporabe teh omrežij,” je pojasnil Savič, ki opaža, da je več evropskih sredstev, namenjenih za tovrstne projekte, vzbudilo tudi večje zanimanje slovenskih občin.

Kot meni Savič, se bo problem pojavil, ko bodo začetne investicije usahnile. Občine bodo morale projekte financirati iz proračuna ali pa iskati nove vire financiranja. “Takrat bodo prišla v ospredje podjetja, ki bodo z velikim veseljem odkupovala podatke, ki jih je občina zbirala o svojih občanih, s temi podatki pa bodo lahko načrtovali marketinške kampanje, in podobno,” je pojasnil.

Proces podatkovne ekonomije, ne le sprememba stanja

“Ko tovrstno zbirko podatkov enkrat imaš, jo je možno prodati tretjim osebam, ki lahko z njo delajo nekaj, kar mogoče na začetku ni bilo predvideno. Tovrstno nadgrajevanje pametnega mesta lahko pripelje do zelo hudih posledic za našo zasebnost oziroma varnost,” je povedal Domen Savič. “Večina odločevalcev pametna mesta razume kot spremembo stanja – zdaj nimamo pametnih luči, potem jih bomo imeli – ne pa kot proces podatkovne ekonomije, ki temelji na podatkih večje mase občanov in občank,” je dodal.

Normalizacija družbe nadzora

Pojem podatkovna ekonomija opisuje proces unovčevanja podatkov. Po ključu podatkovne ekonomije delujejo spletni velikani, kot so Google, Facebook, Amazon. “Podatkovna ekonomija je na področju pametnega mesta hkrati največji problem in gonilo vsega. Vsi sistemi pametnih mest, torej sistemi zbiranja podatkov, temeljijo ravno na logiki, da s temi podatki nekdo nekaj počne,” je pojasnil Savič.

“V neki točki več ne bomo imeli izbire, ker bodo izvajalci projektov senzorje namestili v naše fizično okolje in se ne bomo več spraševali, kdo zbira podatke o tem, kolikokrat oddamo smeti, kje se premikamo, kolikokrat prečkamo cesto na katerem prehodu, ampak se temu več ne bomo mogli izogniti. Tako se normalizira družba nadzora,” je dodal.

Komentari

Vaš komentar